Prednostna naloga
IGRIVA MATEMATIKA NA PROSTEM
Osnovni namen prednostne naloge je organizacija spodbudnega okolja, ki pripomore k razvoju matematičnega mišljenja ter ustvarjalnosti (uporaba zunanjih površin vrtca, parka in gozda).
|
NAČELA URESNIČEVANJA CILJEV KURIKULA ZA VRTCE |
– Načelo demokratičnosti in pluralizma (pester izbor vsebin in dejavnosti), – načelo odprtosti kurikuluma, avtonomnosti ter strokovne odgovornosti vrtca in strokovnih delavcev vrtca (kurikulum za predšolske otroke naj bo odprt za uveljavljanje različnih posebnosti okolja ter za prilagajanje različnim spremembam, hkrati pa naj bo ustrezno strukturiran, tako da bo predstavljal kakovostno podlago za visoko profesionalno delo), – načelo uravnoteženosti (vzgojitelji morajo zagotavljati aktivnosti z vseh področij dejavnosti in spodbujati vse vidike otrokovega razvoja), – načelo omogočanja izbire in drugačnosti (omogočanje izbire med različnimi dejavnostmi in vsebinami glede na želje, interese, sposobnosti in razpoloženje otrok), – načelo razvojno-procesnega pristopa (cilj učenja v predšolski dobi je sam proces učenja). |
|
CILJI
|
· Spodbujati enakovrednosti učenja na prostem in v prostoru, · organizacija spodbudnega okolja za izvajanje matematičnih dejavnosti na prostem, · povečati čas trajanja dejavnosti na prostem v vsakem vremenu (dnevno in tedensko), · povečati raznolikost dejavnosti na prostem glede na področja kurikuluma ter glede na metode in oblike dela, pri čemer je izhodiščno področje matematika, · oblikovati inovativne matematične igre na prostem (izdaja zbornika), · oblikovati matematično-naravoslovno igralnico na prostem, · povezati prednostno nalogo z drugimi projekti vrtca. |
|
POGOJI ZA IZVAJANJE PODROČIJ DEJAVNOSTI NA IGRIŠČU IN DRUGJE NA PROSTEM
|
OTROCI: – sodelujejo pri pripravljanju, pospravljanju in urejanju igralnih sredstev po svojih zmožnostih, – sodelujejo pri izbiri sredstev, načrtovanju igralnih dejavnosti in imajo možnost izražanja želja, – upoštevajo dogovorjena pravila pri igri (varnost, omejitve).
ODRASLI: – omogočajo otrokom vsakodnevno bivanje na prostem, – spodbujajo otroke in starše, da so otroci primerno obuti in oblečeni glede na vreme, – organizirajo dejavnosti za otroke in z otroki, – so opazovalci in se dejavno udejstvujejo (se vključijo v otrokovo igro, da jo obogatijo z matematičnimi cilji), – upoštevajo vidik varnosti (kamni, žuželke, steklo, igle, plezala ipd.), – poskrbijo za senco in vodo v vročih dneh, – skrbijo za spoštovanje dogovorjenih pravil. |
|
VZPOSTAVITEV SPODBUDNEGA UČNEGA OKOLJA |
KOTIČKI NA IGRIŠČU: – kotiček z vodo in mivko, – senzorična stena, – matematično-naravoslovni kotiček, – konstrukcijski kotiček, – labirint, – ristanci in ostale talne igre.
IGRIŠČE KOT MISELNI IZZIV: – igrišče kot labirint, – igrišče kot čutna pot, – igrišče za izvedbo talnih iger, – igrišče za družabne igre, – igrišče za raziskovanje, – igrišče za naravoslovne dejavnosti, – igrišče kot prostor za velike makete.
PARK KOT SPODBUDNO UČNO OKOLJE: – matematični »poligon«, – družabne igre, – orientacijska pot.
GOZD: – (krožna) gozdna pot, – orientacijski pohod, – pravljični prostori, – gozdna matematična igralnica. |
