DRAMSKA VZGOJA V VRTCU

DRAMSKA VZGOJA V VRTCU

V Kurikulumu za vrtce je v področje umetnosti umeščena tudi dramska vzgoja, ki je opredeljena kot dejavnost, ki pozitivno vpliva na otrokov emocionalni, socialni, kognitivni in motorični razvoj. Dramsko ustvarjanje je nadgradnja otrokove spontane igre, ki je v predšolskem obdobju zelo pomembna, saj je pri otroku notranje motivirana. Otrok spoznava že same osnove gledališča v simbolni igri, ko se domišljijsko vživlja v različne vloge ali pa podoživlja doživete trenutke. Vzgojitelj otrokovo spontano igro opazuje in jo nadgrajuje tako, da ji doda scenske prvine, like, besede, gibe, rekvizite in zvoke. Spontana igra vlog tako preide v sodelovanje med otroki in odraslimi ter prehaja v nove razsežnosti. Dramske dejavnosti premagujejo pri otroku različne jezikovne, družbene, verske in socialne ovire. Vzgojitelju je prav gledališka igra v veliko pomoč, da razume otroka, prepoznava njegova čustva in njegovo osebnost kot celoto. V dramski dejavnosti je v ospredju verbalno izražanje otroka, kar ugodno vpliva na širjenje njegovega besedišča, otrok se uri v eksperimentiranju in posnemanju z glasovi. Predšolski otrok skozi dramske dejavnosti razvija svojo domišljijo, ustvarjalnost, iznajdljivost ter mišljenje. Starejši predšolski otrok si že miselno postavi mejo med resničnim in domišljijskem svetom, vendar to mejo s pomočjo domišljije z lahkoto prestopi in si ustvari svoj svet, v katerem postane to, kar si želi biti. Otroci si z vključevanjem v dramske dejavnosti oblikujejo različne socialne veščine, ki temeljijo na medsebojnem dogovarjanju in skupinskem ustvarjanju. Socialne vrednote se odražajo na spoštovanju do drugih, poslušanju in sprejemanju. V dramskih igrah ima glasba posebno mesto, saj otroke motivira k gibanju in k telesni izraznosti. Najbolje je, da v predstavi otroci sami izvajajo glasbo. Otroci tako spoznavajo glasbila, prepoznavajo njihove zvoke, ustvarjajo lastne glasbene motive, po katerih se gibajo akterji na odru. Kostum označujejo čas, prostor, predstavlja dramski lik in njegov značaj. Vzgojitelj se z otroki dogovori, kakšne kostume bodo uporabili za posamezno vlogo v predstavi. Vsaka dramatizacija ima svojo zgodbo in sporočilo. Ob gledaliških izraznih sredstvih, kot so prostor, scena, kostumi in rekviziti, lahko ta zgodba s pomočjo likov na odru oživi. Vzgojitelj, ki vključuje dramske dejavnosti v področje svojega dela, opogumlja otroke k igranju. Pomembno je, da prizore in dogajanje v zgodbi z otroki večkrat ponovimo, da se otroci izmenjavajo v različnih vlogah in si s tem pridobijo različne izkušnje. Otroci si potem na koncu sami izberejo vlogo, ki jim ustreza in v kateri se najboljše počutijo. Pedenpedi smo se preizkusili v dramatizaciji glasbene pravljice Grad gradiček. iztočnica nam je bil projekt Življenje nekoč in danes, kjer smo se med drugim tudi pogovarjali o življenju na gradovih. Iz odpadne embalaže smo si naredili grad, kjer so se otroci igrali različne simbolne igre, služil pa jim je tudi kot kotiček za umirjanje, v katerega so se zatekli, ko so to potrebovali. Pri opazovanju otrok med igro se mi je porodila ideja, da bi gradiček lahko uporabili še kako drugače. Otrokom sem predstavila glasbeno pravljico Grad gradiček. Njena avtorica je Mira Voglar. Po vsebini pravljice smo si pripravili scenske prvine z gradom, otroci so se preoblekli v kostume in se izmenjavali v vlogah različnih živali, preizkušali in spoznavali so MRI. Po večkratnih ponovitvah so si izbrali lik živali, ki jim je najbolj ustrezal, in se v kostumu preizkusili še z besedilom in petjem. Nekaj otrok se je odločilo, da dogajanje v zgodbi raje spremlja z MRI. Utrinke iz predstave si lahko ogledate na fotografijah. Lepo vas pozdravljajo vaši umetniški mojstri Pedenpedi.
Z MOČNO VOLJO DO CILJA…

Z MOČNO VOLJO DO CILJA…

je misel, s katero nas nagovarja g. Borut Sotlar v svojem zapisu. Je misel, ki pove vse in še več. Je misel, katera ga vsak dan vodi novim izzivom naproti. G. Sotlar iz dneva v dan dokazuje, da človek zmore vse, kar si zada in da v življenju ni težav, ampak samo izzivi.

Izzivi, ljubezen do ustvarjanja z lesom ter neizmerna notranja moč so zvesti spremljevalci g. Sotlarja. S svojimi izdelki je razveselil ter obogatil že marsikateri vrtec, tokrat pa smo se na »njegovem seznamu« ponovno znašli »Pečetkarji«.

G. Sotlar nas je prvič obdaril v preteklem šolskem letu, ko je enoti Kamnica poklonil leseno mizo in stole. Tako otroci kakor tudi strokovni delavci so bili darila izredno veseli in ga vse od takrat tudi vsakodnevno uporabljajo.

Tokrat je g. Sotlar ponovno presenetil otroke v Vrtcu Borisa Pečeta Maribor in z njegovo pomočjo smo bogatejši za čudovite lesene izdelke, katerih smo vedno veseli in z njimi pričaramo pravljične kotičke.

Otroci in zaposleni Vrtca Borisa Pečeta Maribor se iskreno zahvaljujemo za prejeto darilo, ki nam je omogočilo obogatitev prostorov ter pričaralo nasmeške in zadovoljstvo na obrazih naših najmlajših.

Kolektiv Vrtca Borisa Pečeta Maribor


ČAROBNA PALČKOVA DEŽELA

ČAROBNA PALČKOVA DEŽELA

December – čaroben, iskriv, navihan, nasmejan, nekoliko skrivnosten. Poln drobnih presenečenj. Takšen bi moral biti december. Za otroke, za starše, za vse nas. Nekaj te čarobnosti smo strokovni delavci Sončne dežele, Mavrične igralnice ter Mojstra Mihe želeli pričarati s ČAROBNO PALČKOVO DEŽELO. Otroke in starše je 1. decembra že na stopnišču pozdravil palček in jih povabil v svojo vas, kjer se vam nasmiha navihani palček na gugalnici, mahajo vam palčki, ki si ob ognju grejejo mrzle prstke ter mamica palčica z dojenčkom… no, raziščite sami. Če boste pozorno prisluhnili in za trenutek ali dva odmislili glasen svet, vam bodo palčki morda zaupali kakšno svojo skrivnost.

Mi vam pa želimo, da boste to čarobnost odnesli s sabo v novo leto.




December – čaroben, iskriv, navihan, nasmejan, nekoliko skrivnosten. Poln drobnih presenečenj. Takšen bi moral biti december. Za otroke, za starše, za vse nas. Nekaj te čarobnosti smo strokovni delavci Sončne dežele, Mavrične igralnice ter Mojstra Mihe želeli pričarati s ČAROBNO PALČKOVO DEŽELO. Otroke in starše je 1. decembra že na stopnišču pozdravil palček in jih povabil v svojo vas, kjer se vam nasmiha navihani palček na gugalnici, mahajo vam palčki, ki si ob ognju grejejo mrzle prstke ter mamica palčica z dojenčkom… no, raziščite sami. Če boste pozorno prisluhnili in za trenutek ali dva odmislili glasen svet, vam bodo palčki morda zaupali kakšno svojo skrivnost.

Mi vam pa želimo, da boste to čarobnost odnesli s sabo v novo leto.




POLETNE RADOSTI

POLETNE RADOSTI

Poletje je čas s pridihom vonja po morju, vodnih dogodivščin, čas, ko poskušamo ujeti toplino sončnih žarkov in se prepustimo svojim sanjam. V skupini Pedenjped ta čas preživljamo z branjem različnih zgodb o poletju in z izvajanjem različnih poletnih aktivnosti na prostem.

Prebrali smo zgodbo Mala in velika riba ter po zgodbi likovno ustvarjali.

Po prebrani zgodbi Bobek in barčica smo izdelali barčice iz papirja in jih spuščali v potočku v parku.

V parku smo tudi praznovali rojstni dan, si priredili piknik ter zabavo s konfeti in baloni.

Na vrtčevskem igrišču smo imeli ves teden kopalne dneve, kjer smo se poigravali z vodo, z vodnimi baloni in se škropili z različnimi vodnimi igračami. Seveda nismo pozabili na ustrezno zaščito proti sončnim opeklinam.

Počitnice so se pričele. Pedenjpedi želimo vsem otrokom in vzgojiteljicam, da jih preživijo čim lepše, v družbi družine in prijateljev. V jeseni pa se znova srečamo. Zagotovo si bomo z veseljem pripovedovali zanimive poletne zgodbe.

UTRINKI NOČITVE V VRTCU

UTRINKI NOČITVE V VRTCU

Lunina igralnica s Karin, Polono in Ano

Mamica parkira avtomobil pred vrtec in še preden ji uspe izstopiti iz avtomobila, deklica že kriči: “Mami, pridi že, greva.” Z velikim nahrbtnikom na hrbtu zdrvi skozi vrata, z nasmehom pozdravi vzgojiteljice in od močnega vznemirjenja kar pozabi na mamico, ki čaka na poljubček, saj bo njena punčka danes prvič prenočila v vrtcu.

Težko je na papir prenesti vse srečne poglede otrok, vse krike navdušenja ob večernem prihodu ter njihovo vzhičenost, da bodo danes skupaj s svojimi prijatelji, Karin, Polono in Ano, prenočili v vrtcu.

Ko smo se zvečer zbrali, smo se zunaj najprej lotili poslikave kamnov, nato pa smo vzgojiteljice nanje napisale kratka motivacijska sporočilca. Sledil je ples in igra otrok, potem pa sadna večerja.

Ob mraku smo pripravili naše svetilke in se odpravili na nočni pohod po Bresternici, zraven pa smo na različne točke odlagali naše kamne s sporočilci. Otroci so na pohodu z lučkami zelo uživali in ob glasnem petju pesmic skozi Bresternico, je bila deklica tako navdušena, da je na glas zaklicala: To je najboljši dan mojega življenja!

Po pohodu smo se preoblekli v pižame in umili zobe, nato pa je sledil pižama party, kjer so otroci kljub pozni uri noro plesali.

Pred spanjem je Karin doživeto prebrala pravljico, ki je otroke ponesla v spanec.

Zjutraj nas je po mirni noči zbudila budilka, otroci, nekateri še na pol speči, spet drugi popolnoma živahni, so počasi odhajali domov.

“Mami, zakaj si že prišla? Kdaj bomo spet spali v vrtcu?” so bila vprašanja otrok. Nekateri so staršem veselo pripovedovali, kako smo se imeli, spet drugi pa so samo povedali, da bo to ostala naša mala vrtčevska skrivnost.

Karin, Polona in jaz, smo bile kljub neudobnim ležiščem po odhodu otrok domov polne energije, vesele in navdušene, da smo našim otrokom omogočile to izkušnjo in jim obdobje vrtca popestrile s tako prijetno in zabavno nočitvijo v vrtcu.

Utrinek zapisala: Ana Studen

1.	JUNIJ, SVETOVNI DAN MLEKA

1. JUNIJ, SVETOVNI DAN MLEKA

V oddelku Mačje mesto smo na Svetovni dan mleka izvajali naslednje aktivnosti:

1. Vreča presenečenja. Otroci so tipali in poskušali ugotoviti, kaj se skriva v vreči presenečenja (mleko);
2. Slikovne aplikacije na temo. Pot belega zlata: »MLEKO OD – KMETIJE DO MIZE« pogovor ob aplikacijah;
3. Pokušanje mleka.

Cilj aktivnosti je bil ozaveščanje o pomenu uživanja mleka kot viru beljakovin in energije ter njegovemu vplivu na rast in razvoj otrok.

Saj vsakič, ko zaužijemo mleko in mlečne izdelke, zaužijemo veliko pomembnih vitaminov, mineralov in beljakovin, in s tem pripomoremo k ohranjanju našega zdravja. Priporočljivo je, da dnevno zaužijemo 2 do 3 porcije mleka ali mlečnih izdelkov.

Zapisali: Melita Pušnik/Dušanka Ferlič

Dostopnost