REŠIMO PRST

Po mesecu marcu, ko smo se v Sončni deželi, veliko pogovarjali o družini, družinskih vrednotah, spoštovanju, medsebojni pomoči, ljubezni ter prijateljstvu nas je mesec april popeljal k pogovoru o našem Planetu Zemlji. Prav tako smo veliko govorili o medsebojnem spoštovanju in pomoči. Vendar smo v mesecu aprilu veliko več pozornosti namenili spoštovanju  in pomoči našemu Planetu Zemlji.

Pridružili smo se čistilni akciji »Očistimo okolje«. Odpravili smo se po poti na Piramido, kjer se otroci Sončne dežele z vzgojiteljicama  najraje zadržujemo. Vsakodnevna pot v naravo nas namreč največkrat popelje ravno na Piramido in gozd pod njo. Pobrali smo veliko smeti in bili zelo presenečeni, da smo v naravi, v kateri se najraje igramo in učimo, našli in pobrali veliko količino odpadkov.

V sklopu projekta »Trajnostna mobilnost« smo namenili veliko pozornost gibanju in vplivom izpušnih plinov (ki jih povzročajo avtomobili), na naš Planet. Ugotovili, da je za naše okolje in naš Planet, najbolje, da se na pot, kadar je le mogoče odpravimo peš, s kolesom ali javnim prevozom. Tako ohranjamo naš Planet  Zemljo čistejšo in s tem seveda naše zdravje.

Ko smo se pogovarjali o delu, ki smo ga opravili v zadnjih dveh mesecih, sva vzgojiteljici in otroci Sončne dežele ugotovili , da smo se ogromno pogovarjali o ljubezni, radosti, pomoči, spoštovanju, prijateljstvu in še bi lahko naštevala. To ljubezen , spoštovanje, radost, pomoč…smo namenjali v prvi vrsti svoji mami, očetu, skratka vsem, ki jih imamo radi. Hkrati pa smo vso to ljubezen, spoštovanje in pomoč namenili našemu Planetu s tem, da smo poskrbeli za okolje v katerem živimo.

Vse to nam ni bilo dovolj, saj smo vedeli, da lahko naredimo še veliko več. Odločili smo se, da vso naše znanje še nadgradimo.


Zato smo se odločili, da se pridružimo svetovnemu projektu »Rešimo Prst« (#SaveSoil).

Projekt smo podrobneje raziskali in ugotovili, da projekt Rešimo Prst poteka v sodelovanju s Konvencijo Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji. Pobudnik projekta je Sadhguru pesnik in avtor, ki prihaja iz Indije.

Najprej smo prebrali kar nekaj knjig na temo Gozd, Travnik, Zemlja- Prst  in kaj hitro ugotovili, da Prst z veliko začetnico pomeni zemlja, v katero lahko posejemo ali posadimo semena ali sadike, ki so zelo pomembna , saj od njih dobimo hrano in čist zrak. V Prsti živi ogromno živali, ki so prav tako potrebne za rast in razvoj rastlin.

Spoznali smo, da je veliko ljudi po svetu lačnih in brez domov, ter osnovnih življenjskih potrebščin. Kar je vse posledica nerodovitnosti naše prsti, za katero smo odgovorni zgolj ljudje s  tem ko odlagamo odpadke v naravo, zemljo oziroma prst škropimo s pesticidi, v zrak spuščamo razne pline iz tovarn in prevoznih sredstev…

Prst po vsem svetu je iz dneva v dan manj sposobna vzdrževati življenje- postaja  nerodovitna. Izgublja sposobnost shranjevanja vode, postaja zastrupljena in se spreminja v puščavo.

S pomočjo projekta » Rešimo Prst » smo spoznali, da lahko naša tla ozdravimo.  In sicer tako, da jo kmetje negujejo z organskimi snovmi in živalskimi odpadki. Številni kmetje že uživajo koristi te rešitve. To se mora zgoditi po vsem svetu. Mi pa se moramo odreči nepotrebnim razvadam, kot so vožnja z avtomobilom do bližnje trgovine, odlaganju smeti v naravo in še veliko stvari bi lahko našteli.

Otroci Sončne dežele z vzgojiteljicama smo v ta namen, da bi starše in ostale obiskovalce našega vrtca seznanili s težavo, s katero se nevede srečujemo vsi, pripravili plakat, izdelke s katerimi ponazarjamo naš Planet  Zemljo ter živali, ki živijo v Prsti (deževnike) ter jih razstavili na oglasni deski pred igralnico Sončna dežela.

Sončna dežela z vzgojiteljicama Simono Nerat in Anito Arnečič.

Rezultati vprašalnika za starše NOVO SPREJETIH OTROK v šolskem letu 2021/22

  1. Vprašalnike je v novembru 2021 oddalo 53 staršev od 110-ih razdeljenih.

2. O pomembnosti dejavnosti v vrtcu za otrokov razvoj starši menijo, da so pomembne vse, od ponujenih pa so se opredelili takole:

 Najpomembneje za starše je otrokovo druženje z vrstniki in pridobivanje socialnih izkušenj,

sledita navajanje na samostojnost in govorni razvoj,

potem gibanje in

nazadnje prehrana in spanje.

 

  1. Pričakovanja staršev do vrtca so naslednja:
  • Da je otrok ljubljen, spoštovan in se dobro počuti – to želi največ staršev
  • Da je otrok varen, ima dovolj pozornosti in doživlja čim manj stresa
  • Da je komunikacija odprta, iskrena med delavci, otroki in starši
  • Da starši dobijo sprotne informacije
  • Da so otroci čim več zunaj, tudi ko je slabo vreme
  • Da se otrok vključi med vrstnike
  • Da otrok pridobiva na samostojnosti
  • Da otrok razvija svoje potenciale
  • Da je otrokom omogočeno čim več gibanja
  • Da je v vrtcu čim več smeha, petja, plesa
  • Da otrok ustvarja
  • Da je več dodatnih dejavnosti, kot sta lutkovno gledališče, hiša eksperimentov …
  • Da so vse enote odprte vse leto

 

April, 2022                                            Pripravila svetovalna delavka Dominika Vilčnik

SOUSTVARJAMO SKUPNOST – DAN ZA SPREMEMBE

V petek, dne 8.4.2022 smo se otroki iz skupine Pedenjped udeležili dogodka Dan za spremembe, ki je v Mariboru nastal v sodelovanju med Srednjo ekonomske šolo in gimnazijo Maribor, ZPM in humanitarnim prostovoljnim društvom UP-ornik Maribor. Dejavnosti so potekale v parku na Trgu Borisa Kidriča.

Vseslovenska akcija Dan za spremembe poteka že več let in je nastala z namenom osveščanja ljudi, da spoznajo in se odzovejo na potrebe svoje skupnosti, ji nesebično pomagajo in tako postanejo prostovoljci za en dan.

Dogodek za dobrobit Maribora je temeljil na poudarku o strpnosti med ljudmi, sprejemanju  drugačnosti in na predstavitvi ene izmed možnosti nudenja pomoči najranljivejšim skupinam. Dogodek je bil tudi ekološko obarvan.

Najprej nas je prijazno pozdravila stekloslikarka, pisateljica, pesnica in pravljičarka Simona Kopinšek, ki nas je povabila, da sedemo na blazine. Nekaterim otrokom je na obraz naslikala različne pomladne motive. Potem nam je povedala pravljico Polž in kobilica. Zgodbo o prevzetni kobilici, ki se je norčevala iz počasnega polža. Ker je bila tako hitra in nepazljiva, je pri ribniku skočila lačni ribi naravnost v usta. Polž je prišel tri dni kasneje do ribnika, ampak riba ni bila več lačna in je bi varen pred njo. Poanta zgodbe pa je: Včasih je prednost, če si drugačen. Počasi se lahko daleč pride.

Ob pripovedovanju zgodbe je pravljičarka igrala na boben, ki je pritegnil našo pozornost, saj se je razlikoval od običajnega. Kasneje nam je povedala, da se boben imenuje Tank drum ali po slovensko »Jezični boben.«  Podaril ji ga je gospod Halić, ki ga je naredil iz odpadnega kompresorja, v katerega je zarezal jezičke, ki jih je različno uglasil.  Dejala je, da je gospod glasbenik in da je naredil še veliko takšnih bobnov. Vsi njegovi bobni so narejeni iz odpadnih materialov, kot so odslužene raztezne posode, bojlerji, kompresorji, plinske jeklenke in še kaj … Otroci so se preizkusili v igranju nanj in bili so navdušeni nad njegovimi eteričnimi, pomirjajočimi zvoki, prijetnimi vibracijami.

Ogledali smo si še nekaj stojnic. Posebej nas je pritegnila stojnica, kjer so bili na listkih zapisi v različnih jezikih, ob njej so stala dekleta različnih narodnosti. Deklica, ki je bila pokrita z ruto, nam je v perzijskem jeziku napisala na listke naša imena.

Zanimiva je bila tudi stojnica s starimi predmeti in oblačili. Imela je napis Stari robi namenjamo novo rabo. Tam je potekala izmenjava oblačil Cunjami in izmenjava različnih predmetov. Povedali so nam, da nositi rabljeno oblačilo ni sramotno, ampak ima dejanje ekološko in odgovorno noto do okolja.

Odšli smo še na stojnico, kjer so iz odpadnega časopisnega papirja dijaki prostovoljci izdelovali ladjice za dobrodelni projekt 6.000.000 ladjic za 6.000.000 žrtev v spomin žrtvam genocidov ter današnjim žrtvam človeške ignorance, najranljivejših v naši družbi. Tudi mi smo postali prostovoljci in pomagali pri izdelovanju ladjic. Ladjice bodo po vsej Sloveniji skrbno izdelovali  in jih pošiljali na Srednjo ekonomsko šolo ingimnazijo Maribor vse do 9. maja 2022. Potem bodo študenti arhitekture iz njih ustvarili veliko umetniško instalacijo. Umetniška instalacija je žanr sodobne umetnosti, ki je sestavljen iz kreativne postavitve predmetov v prostor. Ladjice bodo čisto zares rešilne, saj bodo društvu UP-ornik prinesle finančna sredstva. Po razstavi jih bodo prodali podjetju Surovina, ki jih bo reciklirala. Denar, ki ga bodo dobili od prodaje, bodo uporabili za socialno šibki sloj ljudi.

Po ogledu stojnic smo se odpravili proti v vrtcu in pobrali še smeti na poti, saj je ta dan pri nas potekala prostovoljna čistilna akcija.

                                                             Pedenjpedi – prostovoljci za en dan

Ponovno na Prvi gimnaziji Maribor – Projekt E TWINNING – PO POTEH ZELO LAČNE GOSENICE PO FRANCOSKO

V sklopu projekta e Twinning, ki nam omogoča povezovanje, sodelovanje, razvijanje projekta, izmenjavo izkušenj in še mnogo več, smo se v torek, 29.3.2022, odpravili na Prvo gimnazijo Maribor.

»BONJOUR«,  so nas pozdravili prijazna profesorica francoščine Simone Krampl ter dijaki Ajda, Maja, Luka ter Matija, ko smo vstopili v knjižnico Prve gimnazije Maribor.

Knjižničarka profesorica Metka Kostanjevec je otroke povabila, da povedo česa se spomnijo iz našega prvega srečanja. Otroci so z velikim navdušenjem povedali vse kar so se spomnili. Eden izmed dečkov je zapel pesem Gosenica je lezla … in otroci so bili pripravljeni na nove dogodivščine.

Dijaki tretjega letnika, ki obiskujejo ure francoščine, so se otrokom s pomočjo manjše žoge predstavili v francoskem jeziku ter nas povabili, da se predstavimo tudi mi. Prijeten izziv se nam je bilo predstaviti v drugem jeziku: »JE M’APPEL …«

Nato so ob ilustracijah prebrali nam že znano zgodbo Zelo lačna gosenica, a tokrat v francoskem jeziku in nas popeljali v nekaj novega.

Sledila je gibalna igra, ki so jo otroci hitro osvojili. Ko smo zaslišali besedo LA GRENOVILLE (gosenica), smo se počepnili na tla in LE PAPILLON (metulj) smo vstali, kot v igri Dan in noč. Spoznali smo še francoski besedi UNE POMME (jabolko) in LE SOLEIL (sonce) in ju ponazorili z gibalno igro. Vse skupaj so otroci ponotranjili z barvanjem glavnih likov iz zgodbe ob sproščenem klepetu z dijaki Prve gimnazije, ki so poskrbeli za prijetno druženje.

Za konec pa nas je čakalo presenečenje – razstava likovnih del naših otrok v knjižnici Prve gimnazije Maribor – liki iz zgodbe Zelo lačna gosenica, ki smo jih pripravili za naše prvo srečanje v mesecu novembru. Pri razstavi so sodelovali: profesorica likovne vzgoje Natalija Rojc Črnčec, ki je slike  “kaširala”, ena od dijakinj je napisala spremno besedilo, za postavitev so poskrbeli hišnik in knjižničarki. Razstavo smo si ogledali z navdušenjem ter se poslovili »MERCI, AU REVOIR« in obljubili, da se ponovno spet vidimo. Za vse nas je bila to zanimiva izkušnja in čudovita popotnica za nadaljevanje projekta.

Skupina Mačje mesto z vzgojiteljicama Melito Pušnik in Ano Studen

Glasbena pravljica Grad gradiček – skupina Pedenjped

Mesec marec je čas, ko pokukajo na plan prvi zvončki in trobentice, ko ptički veselo prepevajo svojo ženitveno podoknico in ko nas sonce s svojimi žarki nagajivo žgečka po podplatih.

To je čas, ko prisluhnemo drug drugemu in si poklanjamo prijazne besede, saj je to mesec vseh žena, mam, očetov in družine.

Pedenjpedi vam želimo pokazati, kako vas imamo radi, zato smo za vas pripravili glasbeno pravljico avtorice Mire Voglar Grad gradiček.

Vabljeni k ogledu. Povezava do posnetka:

Skupina Pedenjped z vzgojiteljicama Darjo Draksler in Mojco Lendvaj Ščavničar

Obisk DOMA STAREJŠIH OBČANOV MARIBOR SENECURA

Mesec marec je mesec, ko se še bolj zavemo, kaj pomeni družina in koliko nam vsem pomeni prijetno druženje. V družbi se radi nasmejemo, zapojemo kakšno pesem in tudi zaplešemo. Včasih pa je dovolj, da pesmi samo prisluhnemo in si ogledamo plesno točko, ko sami ne zmoremo več.

V Domu starejših občanov Maribor SeneCura so pripravili dneve odprtih vrat in tudi nas povabili medse. Otroci Mavrične igralnice z vzgojiteljicama, smo se vabilu z veseljem odzvali in zanje pripravili dve pevski in eno plesno točko. Zapeli smo jim pesmi JAZ PA GREM NA ZELENO TRAVCO in JAZ SEM MUZIKANT, ter  jim zaplesali ROBOTKA. Podarili smo jim tudi plakat z mogočnim drevesom, ki so ga izdelale naše majhne roke.

Izvedeli smo, da je ta Dom postal tudi dom vzgojiteljici, ki se je rada nekoč igrala z otroki, da se vsi njihovi stanovalci zelo radi družijo in skupaj veselijo, telovadijo, igrajo. Tako kot mi v naši Mavrični igralnici.

Ob koncu srečanja so nas povabili, da jih lahko še kdaj obiščemo. Ob pravi priložnosti jih tudi bomo, saj je obisk polepšal dan starostnikom, prav tako pa tudi otrokom, za katere je bila to vsekakor nova izkušnja.

                                                                                                           Otroci iz Mavrične igralnice z vzgojiteljicama Barbaro in Anito

 

Dostopnost