NAŠE OSONČJE

NAŠE OSONČJE

V oddelku Mačje mesto smo mesec januar posvetili temi »NAŠE OSONČJE.« Uporabili smo različno strokovno literaturo, enciklopedije o vesolju, dinozavrih, različne revije, medije, knjige, diaprojektor, slikovne aplikacije na temo in druge pripomočke.

Vse se je začelo z vrečo presenečenja, v kateri se je skrival globus. Otroci so tipali in poskušali ugotoviti kaj se skriva v vreči. Odgovori otrok so bili: »je trdo, okroglo, planet, velika krogla, žoga, globus itn.« In imeli so prav.

Otroci so z navdušenjem poslušali vse o našem planetu Zemlji in sodelovali v pogovoru. Pogledali smo kje na globusu leži Slovenija in kje Nova Zelandija. Zakaj prav Nova Zelandija? Želeli smo preveriti kako daleč je šel dopustovat naš prijatelj Lan. Ugotovili smo, da je odpotoval zelo daleč. Prebrali smo, da je Naše Osončje sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega. In, da je Zemlja edini planet na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo. Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema. Predstavlja največji trdni planet in edini prostor v Vesolju, za katerega je znan obstoj življenja.

Zemlja se vrti okoli svoje osi 24 ur – en dan, okoli Sonca pa 365 dni – eno leto (z gibalno igro na prostem  in v prostoru – Vrtenje planetov okoli Sonca smo otrokom pričarali nasmehe na obraz – vrteli smo se okoli svoje osi – vrtelo se nam je, zelo, a nič zato, vztrajali smo do konca, ker smo se pri tem zelo zabavali).

Sonce je Zemlji najbližja zvezda, je vrteča krogla žarečih plinov. Od nas je v povprečju oddaljen 150 milijonov kilometrov. S svojo prisotnostjo pa blagodejno vpliva na živež. Brez Sonca, ki nam daje svetlobo in toploto, življenja na Zemlji v takšni obliki, kot ga poznamo, danes ne bi bilo. Otroci so vse to in še več z zanimanjem poslušali, sodelovali v pogovoru, pristopili so k vsem ponujenim dejavnostim in si veliko zapolnili.

Neko sončno dopoldne smo izkoristili za pohod na hrib Piramido, ko smo prišli na vrh Piramide smo pogledali kje Sonce vzhaja in kje zahaja. Odročili smo roke, se orientirali in določili smer neba po vzhajajočem Soncu, torej vzhodne strani (otroci so ponovili skupaj z nama – sonce vzhaja na vzhodu, zahaja na zahodu, spredaj je sever, zadaj pa jug). Otrokom sva obljubile, da na naslednji pohod na hrib Piramido vzamemo kompas, s katerim se bomo prepričali ali smo pravilno označili strani neba.

Med drugim smo prebrali, da okrog Sonca kroži osem planetov (Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun). Merkur, kot najhitrejši med planeti, je dobil ime po rimskemu bogu trgovcev in popotnikov Merkurju. Kot ogenj ali kri rdečo barvo, značilno za planet Mars, so povezali z rimskim bogom vojne Marsom. Vrhovnemu rimskemu bogu Jupitru je bil posvečen najsvetlejši in največji planet. Planet Saturn je dobil ime po Jupitrovem očetu. Saturn je zaščitnik setve, bog poljedelstva, sadjarstva in vinogradništva. Lepo obsijan planet Venera je dobil ime po rimski boginji ljubezni Veneri.

Pa Luna … Luna naredi celoten krog okoli Zemlje in s tem skozi vse štiri faze – mene – v 29,5 dneh. Lunine mene si vedno sledijo v enakem vrstnem redu. Ko Luna kroži okoli Zemlje, izgleda kot se spreminja njena oblika. Vendar pa v bistvu zgolj gledamo različne dele razsvetljene polovice Lune. Tako oblika Lune prehaja od polne Lune, ko vidimo njen celotni osvetljeni del (Zemlja se takrat nahaja med Soncem in Luno) do prazne Lune, ko vidimo zgolj njen neosvetljeni del in izgleda, kot da je ni – v tem primeru se Luna nahaja med Zemljo in Soncem.. Da je bilo otrokom bolj jasno, smo Luno opazovali na nebu in kot zanimivost sem otrokom povedala, da si bodo najbolj zapolnili kaj se dogaja z Luno, ko bodo na nebu videli Luno v obliki črke D – se Luna »debeli« in v obliki črke C– Luna »crkuje«. Bilo jim je smešno, a so si to najbolj zapolnili.

K načrtovanim dejavnostim so otroci z veseljem pristopili, z raznolikim poustvarjanjem pa ponotranjili videno in slišano. Nastalo je veliko likovnih izdelkov, ki krasijo našo garderobo in oddelek. Med drugim raketa, s katero bomo »poleteli« na Luno, ki je naš naravni satelit.Da pa bi lahko »poleteli« na Luno, smo si izdelali »skafandre« zaščitne čelade. Otroke je bilo lepo opazovati, s kakšno vnemo in navdušenjem so se lotili dela. Nastali so čudoviti izdelki, ki smo jih izobesili ter razstavili v našem oddelku in garderobi. Naša igralnica je tako počasi dobivala novo podobo, podobo »našega osončja.«

Tudi na dinozavre nismo pozabili. Živeli so pred več kot 65 milijoni let. V mrazu in temi, ki sta sledili udarcu asteroida, jim je hitro zmanjkalo hrane, zaradi česar so bile možnosti preživetja dinozavrov majhne. Delci žvepla so zaustavljali sončne žarke, ohladili ozračje in omejili rast rastlin. To je naposled privedlo do izumrtja dinozavrov, ki so živeli na Zemlji 150 milijonov let. Dinozavri naj bi, kot so ugotovili raziskovalci, izumrli hitro, torej v nekaj tednih ali mesecih. A za naše otroke bodo vedno živeli, saj jih obožujejo. Veliko aktivnosti smo izvedli tudi na to temo: sestavljali smo sestavljanke dinozavrov, okostja, se igrali z dinozavri, kinetičnim peskom, prebirali smo enciklopedije, poslušali zgodbe o dinozavrih, se o njih pogovarjali, pripovedovali ter iz gipsa izkopali okostje tiranozavra itn.

Vsak dan smo z otroško jogo na temo – našega osončja ponazorili vsa nebesna telesa, se umirili ter bili pripravljeni na nove aktivnosti.

Našo temo smo povezali tudi s Snaginim projektom »TEKSTILNI ODPADKI SO IZ MODE«. »Saj se zavedamo, da so oblačila nekaj, kar potrebujemo in nas spremljajo vsak dan, celo življenje. Imamo občutek sreče ob nakupu in ne pomislimo kako obremenjujoče je to za naše okolje, za naš planet Zemljo– v primeru napačnega ravnanja po uporabi. Zato je pomembno, da skušamo nadgraditi razmišljanja o oblačilih in postopoma spreminjamo naše navade.« Pomembno je da med otroci v polni meri zaživi miselnost, da vsi tekstilni odpadki NISO iz mode. Da je pomembno, da jih po nepotrebnem ne zavržemo in s tem skupaj ukrepamo za zmanjšanje tekstilnih odpadkov. Tako smo v vrtcu pripravili »IZMENJEVALNICO OTROŠKIH OBLAČIL« ter k projektu povabili starše otrok. V imenu strokovnih delavcev v atriju se staršem iskreno zahvaljujem za sodelovanje pri projektu in vse skupaj vabim na »IZMENJEVALNICO OTROŠKIH OBLAČIL«, ki bo zaživela, 23.1.2023.

Za piko na i, si bomo v bližnji prihodnosti »naše osončje« ogledali skozi teleskop. 🙂

Skupina Mačje mesto z Ano in Melito

Vabilo na izobraževanje “Moj otrok bo šolar”

Vabilo na izobraževanje “Moj otrok bo šolar”

VABILO

Spoštovani starši in sodelavke/-ca,

vabimo vas na izobraževanje z naslovom

Moj otrok bo šolar,

ki bo v torek,  10. 1. 2023, ob 17.uri na daljavo.

Predavanje bo trajalo eno uro.

Predavala bo mag. Tadeja Batagelj iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor.

Gospa Batagelj je univerzitetna diplomirana psihologinja, vedenjsko kognitivna terapevtka pod supervizijo, licencirana vodja treningov starševstva Neverjetna leta, licencirana vodja programa za obvladovanje anksioznosti za otroke in mladostnike Cool kids in Cool little kids in članica Komisije za usmerjanje otrok in mladostnikov.

POMEMBNO!

Tisti, ki se boste predavanja udeležili, se prijavite do ponedeljka, 9. januarja 2023,

po e-pošti  svetovalni delavki Dominiki Vilčnik:  dominika.vilcnik@guest.arnes.si

Prijavljeni boste na svoj e-naslov dobili povezavo za zoom.

Ob prijavi ob svojem imenu navedite tudi okrajšavi imena in priimka vašega otroka in oddelek (ali priimek vzgojiteljice), v katerega je vključen.

Svetovalna delavka Dominika Vilčnik, prof. slov. in ped.                Pomočnica ravnateljice Renata Špes, dipl. vzg. predš. otr. 

                                                                                                                  

ČAROBNI DECEMBER

ČAROBNI DECEMBER

December je čas namenjen približujočim se praznikom, družini in prijateljem. Čas, ko se poslovimo od starega leta in pozdravimo novo. Je čas čarobnosti.

V enoti Košaki smo cel mesec trdo garali, da smo si pričarali čarobno vzdušje ter skrbeli za obilo dobre volje in druženja.

Kaj smo počeli?

Peka piškotov. Otroci in vzgojiteljice smo v začetku meseca pekli piškote. Otroci so od doma prinesli modelčke in svoje predpasnike, testo pa so nam pripravile kuharice. Izpod rok naših malih mojstrov so nastali okusni piškoti, s katerimi smo se z veseljem posladkali.

Delavnica s starši. Vzgojiteljice smo pripravile modelčke, po katerih so otroci skupaj s starši izdelovali okraske za božično jelko in igralnice, risali po oknih, očetje pa so pomagali na okna izobesiti lučke.

V oddelku Sapramiške smo pripravili druženje z babicami. Povabili smo jih na čaj in piškote ter jim pripravili kratek program. Otroci so zapeli pesmi in deklamirali deklamacijo Jabolko.  

Okraševanje božičnega drevesa in igralnic. Skupaj z otroki smo okrasile igralnice. Naučili smo se nekaj božičnih pesmi in veliko plesali. Z zagotovostjo lahko povemo, da najljubša pesem naših otrok nosi naslov Lučke od skupine BQL.

Obisk v šoli Franca Rozmana Staneta, podružnica Košaki. Dopoldan smo se z otroki podali na pot proti šoli, saj so nas povabili na predstavo z naslovom Zrcalce. Bilo nam je zelo všeč in otroci so se še pred počitkom pogovarjali o predstavi.

Obisk gledališča. Z avtobusom sta se starejši skupini – Zvezdice Zaspanke in Sapramiške – odpravili v gledališče. Avtobus je otroke odložil na avtobusni postaji pri Glavnem trgu, od koder smo se odpravili proti našemu cilju. Ker je na Glavnem trgu že stalo veliko kolo, smo si ga šli ogledati, čas pa smo izkoristili tudi za fotografiranje ob saneh in jelenčkih. V Lutkovnem gledališču smo si ogledali predstavo z naslovom Želodkova skrivnost.

Predstava Jelkin čudež. V sredo, 15. 12., nas je obiskalo gledališče KUKUC in ogledali smo si predstavo z naslovom Jelkin čudež. Jelka je bila voščena lutka, ki je skupaj z ostalimi oživelimi igračami pristala na podstrešju med staro šaro, saj so bili poškodovani. Vsi so si želeli praznike preživeti ob otrocih, s katerimi bi se igrali. Jelka se je odločila, da bo vse igrače popravila. A kdo bo popravil njo? Kdo bo želel punčko, ki je nihče noče? In, tako se je na podstrešju zgodil čudež …

Obisk dedka Mraza. V petek, 16. 12., je otroke obiskal dedek Mraz. Povedal je, kako je sploh postal ta dobri mož in zakaj otrokom prinaša darila. Pripeljal se je iz smeri Pohorja in predstavil prijatelja, ki sta ga spremljala. Otroci so mu zapeli pesmi Siva kučma in Ringa ringa raja dedek Mraz prihaja. Vsaka igralnica je dobila darila in vsak otrok je dobil čokoladico. Pogumni otroci so se z dedkom Mrazom lahko fotografirali. Takoj po odhodu dobrega moža smo se z novimi igračami začeli igrati.

Obisk gospe Božiček in nastop Ane Neže. 21. 12. nas je v vrtcu obiskala gospa Božiček. Otrokom je prebrala božično pravljico in jih pogostila s krhlji jabolk. Pripeljala je tudi Ano Nežo, mlado glasbenico, ki je za otroke pripravila božični koncert. S seboj je imela dva instrumenta, flavto in piščal. Otroci so jo z zanimanjem poslušali. Morda pa je celo komu postala navdih za obisk glasbene šole.

Hvala vsem za vložek, s katerim smo našim otrokom pripravili čudovit praznični december. Obenem vam otroci in vzgojiteljice želimo lepe in čarobne praznike ter čudovit skok v novo leto.

Ne pozabite:

Čudeži obstajajo! Le verjeti je treba vanje.

Naj bo novo leto polno čudežev za vse.

P.S.: Ko se po počitnicah vrnemo nazaj v enoto, nas čaka presenečenje. 😀

Zapisala: Tjaša Toplak

VOŠČILO

VOŠČILO

Dragi sodelavci, starši in otroci …

pravijo, da je največja dragocenost, ki jo lahko nekomu podarimo, čas. Zatorej vam želim, da v prihajajočem letu poklanjate največ časa svojim najbližjim ter ustvarjate neponovljive trenutke, polne sreče, radosti in čarobnosti.

Čas je tisti, ki vedno prehitro teče in se hkrati nikoli ne vrača. Velikokrat si ga želimo ustaviti, čeprav dobro vemo, da je nemogoče. Lahko pa ustvarjamo trenutke, ki se jih bomo vedno spominjali, in zremo v prihodnost ter uživamo v sedanjosti. Sedanjost je edina, ki jo lahko spreminjamo in si jo hkrati ustvarjamo nepozabno.

Želim vam obilo čarobnih, nepozabnih trenutkov, trenutkov, ko boste odložili telefone, odpovedali nepomembne zadeve in si vzeli čas, da prisluhnete, da spet poiščete otroke v sebi, da spet vidite tisto, kar morate gledati s srcem.

Naj bo novo leto čas, ko boste uresničili sanje in naj bo sleherni dan poln veselja, sreče, zadovoljstva ter notranjega miru. Naj bo  vsak dan priložnost, da zgradite prijateljstvo in da z drobnimi pozornostmi nekomu polepšate dan, saj veste, prijazna beseda nič ne stane, pa vendar lahko nekomu polepša dan. Bodite vselej strpni in razumevajoči, saj nikoli ne veste, kakšna bremena nosijo ljudje s seboj. Poskusite prispevati k harmoniji, razdajajte ljubezen, veliko se smejte, bodite norčavi in zlasti uživajte življenje. Pravo bogastvo se skriva v drobnih stvareh in zares bogat je tisti, ki mu otrok priteče v naročje, tudi kadar so njegove roke prazne.

Želim vam čarobne praznike ter veliko nepozabnih trenutkov z najdražjimi.

Mateja Bregant, ravnateljica

Tradicionalni slovenski zajtrk – OD KOD PRIHAJA KRUH, MLEKO, MASLO, MED IN JABOLKO?

Tradicionalni slovenski zajtrk – OD KOD PRIHAJA KRUH, MLEKO, MASLO, MED IN JABOLKO?

Namen projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je osveščati ljudi o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, osveščanje o lokalno pridelanih živilih, seznanjanje o pomembnosti domačega kmetijstva in čebelarstva.

Pobudo zanj je dala Čebelarska zveza Slovenije s sloganom: »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih.« Akcija je obrodila sadove in Tradicionalni slovenski zajtrk je postal projekt stalnica, ki je vsako leto meseca novembra vpeljan v vrtce in šole.

V skupini Pedenjped smo se na temo Tradicionalni slovenski zajtrk ves teden pogovarjali o zdravem prehranjevanju in izvajali v ta namen različne aktivnosti. V petek, 18. novembra smo Tradicionalni slovenski zajtrk tudi praznično obeležili.

Aktivnosti na temo zdravega prehranjevanja:

1. Pogovor o koristnosti uživanja sadja in zelenjave za naše telo

Pogovarjali smo se o različnih vrstah sadja in zelenjave ter  o njihovemu pomenu za naše zdravje. Ugotovili smo, da imata sadje in zelenjava veliko vitaminov, mineralov in vlaknin, ki pripomorejo k temu, da ostanemo zdravi in vitalni. Željeno je, da pojemo čim več lokalno pridelanih živil, saj domači pridelki hitreje prispejo do trgovine, so bolj sveži, so brez konzervansov in posledično tega tudi bolj zdravi.

Med pogovorom o sadju in njegovih koristnih učinkih sem otroke spomnila na star slovenski pregovor, ki pravi: »Eno jabolko na dan odžene vsakega zdravnika vstran.« Jabolko je namreč že od nekdaj pri otrocih najbolj priljubljeno sadje in je v preteklosti marsikdaj nadomeščalo sladico, njegova čudežna moč pa je bila opevana že v mnogih pravljicah. Spomnimo se  samo Sneguljčice, ki se ni mogla upreti sočnemu rdečemu sadežu, ali bolnega očeta, ki je svoje tri sinove poslal iskat Zdravilno jabolko za svojo ozdravitev.

Na temo sadja in zelenjave smo si pripravili še sadno solato, sadje in zelenjavo pa smo tudi kaširali.

2. Prehrambena piramida

Z otroki smo si ogledali Prehrambeno piramido in ugotovili, da je za naše zdravje pomembno gibanje, da dnevno popijemo veliko vode, da uživamo različne vrste sadja in zelenjave, na našem jedilniku pa morajo biti v tudi žitni izdelki, meso, mlečni izdelki, v manjšem obsegu pa še maščobe in sladkarije. Prehrambena piramida nam je bila tako všeč, da smo si naredili še svojo.

3. Peka žemljic

K nam smo povabili prababico dečka, ki je v naši skupini. Pripovedovala nam je o življenju nekoč. Najbolj so mi ostale v spominu njene besede, ko je dejala: »Če najdeš kruh, poberi ga in poljubi ga.« Povedala je, da so v njenih časih veliko bolj spoštovali kruh kakor danes in da ga je znala speči že kot 13-letna deklica. Z njeno pomočjo smo si spekli žemljice in prav slastne so bile. Obiskali smo še Pekarno Sonce, kjer smo si ogledali različne vrste pekovskih izdelkov in se pogostili z rogljički.

4. Obisk čebelarja

Na naše povabilo se je odzval tudi čebelar, ki je prišel k nam v vrtec. Povedal nam je nekaj zanimivosti o čebelah in koliko truda je potrebno, da pride med na našo mizo. Otroci so med z veseljem okušali in se med seboj pogovarjali o tem, kateri jim je bolj všeč – akacijev, cvetlični, lipov, gozdni, kostanjev … Vsi pa so se strinjali, da so bili medenjaki odlični. Otroci, ki so bili še polni prijetnih vtisov, so ob odhodu v igralnico prepevali pesem Čebelar, si sladko oblizovali prste in si še sami ustvarili svoj panj s čebelicami.

5. Obisk muzeja NOB – delavnica Čez stari trgovski pult

Ko smo prestopili prag muzeja, smo se vrnili v stare čase, ko so trgovci  še tehtali moko in sladkor na starih tehtnicah, kupci pa plačevali s starimi kovanci in bankovci imenovani dinarji. Spoznali smo izdelke, ki so nastajali nekoč v mariborskih tovarnah – prašek Mixal, Zlatorogovo terpentinsko milo, Podravkina marmelada … Včasih niso poznali plastičnih vrečk, blago so dali v kovinske posode ali v vrečke iz blaga, ki so jih prinesli kupci od doma.

6. Izlet na Kmetijo Hecl

V vrtcu smo se veliko pogovarjali o tem, kako nastane  mleko in mlečni izdelki. Najboljše se otroci naučijo iz neposrednih izkušenj, zato smo se odpravili na vlak in obiskali Kmetijo Hecl.

7. Tradicionalni slovenski zajtrk

Za tradicionalni slovenski zajtrk smo si pogrnili mize z belimi in modrimi  prti. Vsak otrok si je naredil svoj pogrinjek, ki je bil rumene barve, na njem pa so bile narisane čebelice. Ob siju svečk smo z veseljem jedli okusen domač kruh, z maslom in medom, pili mleko in se na koncu posladkali še z jabolki. Ves čas zajtrka nas je spremljala pesem Čebelar. Otroci si jo prepevajo še sedaj, saj jim je zelo prirasla k srcu.

Ker smo Pedenjpedi zelo radovedni in znanja željni se bomo spomladi  z avtobusom odpeljali še na kmetijo Skok, kjer bomo raziskovali, od kod prihajajo jabolka in drugo sadje.

Lepo vas pozdravljajo tradicionalno razpoloženi Pedenjpedi z Darjo, Ksenijo in Barbaro.

Obisk čebelarja Maksa

Obisk čebelarja Maksa

V ponedeljek, 14. 11. 2022, sta nas obiskala gospod Maks Selinšek, otroci so ga spoznali kot čebelarja Maksa, in gospa Suzana Selinšek Zdravkovič.

V jutranjem krogu smo z otroki govorili o medu, od kod prihaja in kdo ga nabira.

Obiska g. Maksa in ga. Suzane smo se razveselile kar tri igralnice, in sicer Maček Muri, Mali princ in Pedenjped. Pričakala sta nas v telovadnici vrtca na Tomšičevi.

S seboj sta imela veliko stvari, ki so pritegnile naše poglede. Prinesla sta lesen panj, ki je imel v notranjosti satnike, narisano satovje in čebele, različne vrste medu in oblačila čebelarjev, s katerimi se zavarujejo pred piki. Po predstavitvi panja in dela čebelic smo lahko poskusili različne vrste medu: lipov, smrekov, kostanjev, gozdni, kremni, cvetlični in akacijev med.

Po sladki degustaciji je sledila predstavitev čebelarjevih oblačil. Za predstavitev sta se javila dva otroka, deček in deklica, in nam predstavila osnove.

Spoznali smo, da je oprema nujna pri stiku s čebelami v čebelnjaku, prav tako pa, da nam čebela ne bo naredila ničesar, če smo mirni in ne »mahamo« z rokami po zraku.

G. Maksu in ga. Suzani se zahvaljujemo za prijaznost in lepo preživet dan.

Eva Tomažič

Dostopnost