Empatija je sposobnost zaznavanja ter razumevanja drugih ljudi, prepoznavanja njihovih misli in čutenja. Povezana je s čustvi in s sočutjem, ki ga imamo do drugih ljudi, rastlin, živali in lastnine.
Pri otrocih starosti 2–3 leta smo v začetku šolskega leta opazili, da so njihova čustva kratkotrajna, večkrat so se spreminjala glede na različne situacije, v katerih so se znašli. Otroci so hitro prehajali iz enega čustvenega stanja v drugega. Čustva so izražali nezadržno takoj, in sicer bolj vedenjsko kot besedno. Ob jokajočem otroku so pričeli tudi sami jokati, saj so se v takšni situaciji počutili neprijetno. Izhajali so iz sebe, svojih potreb in še niso bili dovzetni za potrebe drugih, kar označujemo kot obdobje egocentrizma. Ugodje so doživljali predvsem takrat, ko smo se jim posvečali, jih pestovali in jim govorili tolažilne besede. Pomirjale so jih tudi igrače od doma, s katerimi so se večino časa igrali. V tem času so iskali zaupanje odraslih oseb, ki so bile v njihovi bližini.
Ob zaključku koledarskega leta 2023 je bilo pri štirimesečnem spremljanju otrok opaziti napredovanje v kognitivnem, govornem, emocionalnem in socialnem razvoju. Že od meseca septembra smo se z otroki veliko pogovarjali o čustvih in občutjih, jih opisovali ter jim predstavili določene vzorce in strategije za prepoznavanje le-teh. Otroci so prepoznavali čustva, razvijali empatijo in socialne spretnosti preko bibarij, zgodb in likovnega ustvarjanja. Sedaj otroci skozi pogovor že izražajo svoje prijetne in neprijetne situacije, predvsem čustva veselja in žalosti. Nekaj otrok se že odziva na čustveno reakcijo vrstnikov. Sprašujejo na primer zakaj otrok joče, nekateri jokajočega otroka objemajo in tolažijo. Otroci si med seboj pomagajo tudi pri oblačenju in obuvanju ter nudenju druge pomoči. Opazili smo tudi razlike v igri. Najprej je bila pri otrocih videna vzporedna igra, ki pa se je med letom spremenila. Otroci so že začeli svojo igro deliti z vrstniki in se za kratek čas že poigrajo skupaj. Med samo igro si med seboj izmenjavajo igrače in komunicirajo. Pogosto je zaznana simbolna igra, igra pretvarjanja in igra vlog. Tako deklice kot dečki radi likovno ustvarjajo, poslušajo zgodbe in obožujejo skupinske igre, ki jih vodi odrasla oseba. Na začetku so bili samo opazovalci, sedaj pa jih že večina sodeluje ter posnema odraslo osebo v njenem govoru in gibanju. Otroci se v tem obdobju navajajo še na osebno higieno in odvajanje od pleničk. Za počitek še vedno potrebujejo ninico ali pa igračko od doma, ki jim nudi varnost. Navajeni so se že na stalne odrasle osebe na oddelku in jim vsaka sprememba kadra predstavljala čustveno vznemirjanje.
Strokovni delavci v vrtcih se zavedamo, da je vsak otrok individum zase in da pri njihovem razvoju ni univerzalnega recepta, ki bi bil pisan na kožo vsem. Zavedati se moramo, da bodo otroci uspešni, če bodo čustveno srečni. Takrat bodo znali delili svojo srečo tudi z drugimi. Njihov krog prijateljev se bo večal in njihovo znanje se bo bogatilo.
Članek je povzet iz moje raziskovalne naloge Empatija pri otrocih, ki je objavljen v strokovni reviji Realka februarja 2024.
Zapisala Darja Draksler
