Oktobra 2021 sem dobila krasno priložnost in se v sklopu projekta Erasmus+ odpravila na izmenjavo v Španijo (Seville). Vključena sem bila v osnovno šolo, katera je imela tri vrtčevske oddelke, razdeljene glede na starost otrok. V Španiji so javni vrtci namenjeni le otrokom od treh let naprej, pred tretjim letom pa si morajo starši varstvo organizirati sami. V skupini tri letnih otrok, kamor je bilo vključenih 24 otrok in en vzgojitelj, sem bila prisotna en teden. Najbolj navdušena sem bila nad srčnostjo in odprtostjo špancev, nad krasnim sprejemom s strani vseh zaposlenih in otrok ter nad zelo pozitivno klimo v oddelku. Imela sem občudovanja vrednega mentorja, ki je svoje delo opravljal z velikim veseljem in je kljub veliko slabše zastavljenemu šolskemu sistemu in slabšim pogojem za delo kot pri nas, otrokom nudil največ kar je lahko.
Vrtci v Španiji se od vrtcev v Sloveniji zelo razlikujejo. Ena največjih razlik je ta, da je vrtec tam odprt samo 5ur, medtem ko slovenski šolski sistem otrokom dovoljuje, da so v vrtcu do 9ur dnevno.
Delo v Španskih vrtcih poteka izključno v frontalni obliki in je zelo podobno delu v šolah. Triletni otroci vsaj eno uro na dan rešujejo naloge v delovnih zvezkih, ki so prilagojeni njihovi starosti. Lahko bi rekli, da delo v veliki večini poteka skupinsko, in da se individualnega dela in dela v skupinah ne poslužujejo kaj dosti.
Najbolj sem bila presenečena nad njihovim potekom bivanja na prostem. Ko govorimo o bivanju na prostem v slovenskih vrtcih, govorimo o prosti igri na igrišču in igralih, vseh naravnih oblikah gibanja v naravi, sprehodih po mestu, parku, ob vodi, pohodih na bližnje hribe, prosti igri ter vodenih dejavnostih v gozdu. V španskem vrtcu kjer sem bila jaz, pa je bivanje na prostem pomenilo le 20 min igre na majhni terasi, katera je bila, z izjemo ene lesene hišice, popolnoma prazna.
Med tem, ko je v slovenskih vrtcih za prehrano odlično poskrbljeno, morajo imeti otroci v Španiji vsak dan pripravljeno malico od doma, ki jo pojejo v vrtcu ob gledanju risank. Risanke so tam nekaj povsem običajnega in lahko bi rekli, da jih časovno vsak dan gledajo približno eno uro in pol na dan.
Igralnice se po velikosti in opremi lahko primerjajo z našimi, so prijetne in lepo urejene. Otroci imajo na razpolago veliko igrač.
Naslednja stvar, ki me je zelo presenetila je higiena v njihovem vrtcu. V naših vrtcih dajemo umivanju rok ter pravilni uporabi sanitarij velik pomen. V Španiji si otroci po uporabi sanitarij ne umivajo rok, pred jedjo pa jim vzgojitelj roke razkuži z razkužilom. Če kateremu od otrok ne uspe pravočasno priti do stranišča in si zmoči spodnje hlačke, mora starš po otroka priti v vrtec in ga preobleči sam. Šele nato ga lahko ponovno pripeljal v oddelek. Razlog je, da morajo starši svoje otroke pred vpisom v javni vrtec pripraviti na samostojnost, kar vključuje tudi popolno samostojnost pri uporabi sanitarij.
Otroci, ki so komaj dopolnili tri leta so se mi zdeli izredno samostojni v vseh pogledih. Pozitivno me je presenetila tudi razvitost njihove pozornosti. Pri nas si ne znamo predstavljati, da bi bil en vzgojitelj celo leto sam s 24 otroki, pri njih pa je to nekaj povsem samoumevnega. Njihova igra je bila zelo mirna, veliko se poslužujejo igrač za razvoj fine motorike. Zelo všeč mi je bilo tudi to, da je v oddelek vsak dan prišel zunanji učitelj, ki je z otroki izvajal različne dejavnosti. Učili so se nemškega jezika, imeli glasbene in pravljične urice, … Najbolj pa me je navdušila ura logopedinje, ki je bila namenjena vsem otrokom.
Kljub velikim razlikam, katere potrjujejo, kakšno srečo imajo naši otroci, njihovi starši in vzgojitelji v Slovenskih vrtcih, sem zelo vesela, da sem imela možnost, udeležiti se izmenjave v Španiji.
Lepo je bilo videti starše, otroke ter zaposlene v Španskih vrtcih, kako srečni, srčni, sproščeni in zadovoljni znajo biti in da kljub veliko slabšim pogojem znajo ceniti vsako malenkost, ki se morda komu pri nas zdi popolnoma samoumevna.
Medtem ko nam veliko igrišče z igrali, toliko možnosti za gibanje na prostem, tako kvalitetna hrana, nudenje počitka otrokom, skrb za higieno s strani tukajšnjih vzgojiteljic, predstavljajo nekaj povsem samoumevnega, so za Špance to le sanje, ki bi si jih vsak starš za svoje otroke močno želel. Morda ne znaš toliko ceniti kar imaš, dokler ne vidiš kako je drugje, zato cenimo, kar imamo!
Zapisala: Ana Studen
