27. Maj, 2022
Zaposleni v vrtcu Borisa Pečeta, se iz dneva v dan trudimo, da bi otrokom v vrtcu bilo prijetno, da bi se skozi igro veliko naučili, ter da bi vrtec ohranili v najlepših spominih.
Zraven ustvarjanja lepih spominov in učenja se trudimo tudi, da bi otroci v čim večji meri postali samostojni.
Zato smo si vzgojiteljice in vzgojitelj skupine Mojster Miha, Mavrična igralnica in Sončna dežela zastavili cilj, da z otroki, brez staršev prespimo v vrtcu.
Za marsikaterega otroka, je bila ta nočitev prva brez mamice in očeta.
V nestrpnem pričakovanju noči, smo se vsi veseli zbrali ob 15.30 uri v svojih igralnicah. Zraven smo pritovorili nahrbtnike za pohod in potovalke ter vreče z odejicami, vzglavniki, zobnimi ščetkami, spalnimi vrečami in najpomembnejše pižamami ter ninicami.
Ko smo se poslovili od staršev in ugotovili, da gre za res, smo se polni pričakovanj odpravili proti vrhu Piramide. Ker nam je bilo vreme več kot naklonjeno, smo se ustavili pod Piramido v naši gozdni igralnici. Pojedli malico in odhiteli raziskovat še vse neraziskane grmičke gozda. Po končani igri smo se odpravili nazaj v vrtec.
Vzgojiteljice smo pripravile igralnice za večerjo, za katero so poskrbeli starši. Večerjali smo pice in pili sok.
Za nagrado in pohvalo, da imamo v vrtcu take junake, ki so bili pripravljeni prenočiti z nami v vrtcu brez staršev, sem otrokom spekla Nutelline torte. To je bilo nepopisno veselje. Torta pred spanjem. Po vseh užitkih, smo vsi skupaj igralnice in hodnik spremenili v veliko plesišče. Čas je bil za zabavo v pižamah. Preoblekli smo se v pižame in zaplesali. Peli smo in plesali in zraven nepopisno uživali.
Vsi navdušeni in veseli smo odšli v telovadnico, kjer nam je vzgojitelj Domen, pripravil risanko. Ker v kinu ne sme manjkati kokic, smo jih tudi mi imeli s seboj.
Pred koncem risanke nam je spanec že vztrajno lezel na oči. Umili smo zobe in precej utrujeni zlezli v svoje spalne vreče in na ležalnike. Pred spanjem smo se še malo pocartali, nato pa nas je rahel dež umiril in nas počasi ponesel v spanec. Noč smo proti pričakovanju preživeli zelo mirno.
Zjutraj nas je najprej zanimalo kaj bo za zajtrk. Ker je bila to čisto posebna noč, je bilo tudi jutro takšno. Otroci so lahko sami izbrali kaj bodo jedli: omleto, maslo ali čokoladni namaz s kruhom. Zraven smo pili slasten sadni čaj.
Polni lepih spominov in ponosni sami nase, smo se spraševali, kdaj bomo vse to lahko ponovili.
Nekateri izmed otrok, bi najraje v soboto ostali v vrtcu in še enkrat prespali, tako všeč jim je bila čarobna noč v vrtcu.
Vsi zadovoljni in veseli so otroci po zajtrku odhiteli v objem staršev. Kateri so bili na svoje otroke prav tako kot vzgojiteljice in vzgojitelj zelo ponosni.
Ta dan je bil tako za otroke, kot za nas nekaj posebnega, zato ni potrebno posebej poudariti, da je na vseh nas pustil en velik pečat lepih spominov. Doživetje, ki ga bomo zagotovo ponovili.
Napisala: Anita Arnečič
