V Kurikulumu za vrtce je v področje umetnosti umeščena tudi dramska vzgoja, ki je opredeljena kot dejavnost, ki pozitivno vpliva na otrokov emocionalni, socialni, kognitivni in motorični razvoj.
Dramsko ustvarjanje je nadgradnja otrokove spontane igre, ki je v predšolskem obdobju zelo pomembna, saj je pri otroku notranje motivirana. Otrok spoznava že same osnove gledališča v simbolni igri, ko se domišljijsko vživlja v različne vloge ali pa podoživlja doživete trenutke. Vzgojitelj otrokovo spontano igro opazuje in jo nadgrajuje tako, da ji doda scenske prvine, like, besede, gibe, rekvizite in zvoke. Spontana igra vlog tako preide v sodelovanje med otroki in odraslimi ter prehaja v nove razsežnosti.
Dramske dejavnosti premagujejo pri otroku različne jezikovne, družbene, verske in socialne ovire. Vzgojitelju je prav gledališka igra v veliko pomoč, da razume otroka, prepoznava njegova čustva in njegovo osebnost kot celoto.
V dramski dejavnosti je v ospredju verbalno izražanje otroka, kar ugodno vpliva na širjenje njegovega besedišča, otrok se uri v eksperimentiranju in posnemanju z glasovi.
Predšolski otrok skozi dramske dejavnosti razvija svojo domišljijo, ustvarjalnost, iznajdljivost ter mišljenje. Starejši predšolski otrok si že miselno postavi mejo med resničnim in domišljijskem svetom, vendar to mejo s pomočjo domišljije z lahkoto prestopi in si ustvari svoj svet, v katerem postane to, kar si želi biti.
Otroci si z vključevanjem v dramske dejavnosti oblikujejo različne socialne veščine, ki temeljijo na medsebojnem dogovarjanju in skupinskem ustvarjanju. Socialne vrednote se odražajo na spoštovanju do drugih, poslušanju in sprejemanju.
V dramskih igrah ima glasba posebno mesto, saj otroke motivira k gibanju in k telesni izraznosti. Najbolje je, da v predstavi otroci sami izvajajo glasbo. Otroci tako spoznavajo glasbila, prepoznavajo njihove zvoke, ustvarjajo lastne glasbene motive, po katerih se gibajo akterji na odru.
Kostum označujejo čas, prostor, predstavlja dramski lik in njegov značaj. Vzgojitelj se z otroki dogovori, kakšne kostume bodo uporabili za posamezno vlogo v predstavi.
Vsaka dramatizacija ima svojo zgodbo in sporočilo. Ob gledaliških izraznih sredstvih, kot so prostor, scena, kostumi in rekviziti, lahko ta zgodba s pomočjo likov na odru oživi.
Vzgojitelj, ki vključuje dramske dejavnosti v področje svojega dela, opogumlja otroke k igranju. Pomembno je, da prizore in dogajanje v zgodbi z otroki večkrat ponovimo, da se otroci izmenjavajo v različnih vlogah in si s tem pridobijo različne izkušnje. Otroci si potem na koncu sami izberejo vlogo, ki jim ustreza in v kateri se najboljše počutijo.
Pedenpedi smo se preizkusili v dramatizaciji glasbene pravljice Grad gradiček. iztočnica nam je bil projekt Življenje nekoč in danes, kjer smo se med drugim tudi pogovarjali o življenju na gradovih. Iz odpadne embalaže smo si naredili grad, kjer so se otroci igrali različne simbolne igre, služil pa jim je tudi kot kotiček za umirjanje, v katerega so se zatekli, ko so to potrebovali.
Pri opazovanju otrok med igro se mi je porodila ideja, da bi gradiček lahko uporabili še kako drugače. Otrokom sem predstavila glasbeno pravljico Grad gradiček. Njena avtorica je Mira Voglar. Po vsebini pravljice smo si pripravili scenske prvine z gradom, otroci so se preoblekli v kostume in se izmenjavali v vlogah različnih živali, preizkušali in spoznavali so MRI. Po večkratnih ponovitvah so si izbrali lik živali, ki jim je najbolj ustrezal, in se v kostumu preizkusili še z besedilom in petjem. Nekaj otrok se je odločilo, da dogajanje v zgodbi raje spremlja z MRI.
Utrinke iz predstave si lahko ogledate na fotografijah. Lepo vas pozdravljajo vaši umetniški mojstri Pedenpedi.
