…zjutraj skozi okno nas sonce pogreje, dnevi so vedno toplejši, šolsko leto pa se je že krepko prevesilo v drugo polovico. In nas vedno bolj vleče na izlete. Na Tomšičevi je to čisto enostavno. Pogledaš skozi okno, nebo je brez oblačka in rečeš otrokom: »a ste za to, da gremo na Piramido?« In akcija. Obuli smo čevlje, oblekli jopice ter se odpravili čez cesto in skozi gozd, pa smo bili v petnajstih minutah na Piramidi.
Ko pa na Piramido pomisliš v Kamnici in te zagrabi nostalgija, pa to ni tako enostavno. Vendar pa mi Piramide ne damo! Sicer je pot malo daljša, a ni nedosegljiva.
Tako smo izbrali topel marčevski petek in se dogovorili z vrstniki in vzgojitelji s Tomšičeve za srečanje na Piramidi.
Zjutraj smo se zbrali malo prej, kot po navadi, pojedli zajtrk in se odpravili z avtobusom do Mestnega parka. Nato pa peš in z nahrbtniki na ramenih skozi park do vznožja Piramide ter skozi vinograd in po ozki strmi poti do vrha. Otroci so vzpon brez težav premagali in na vrhu so bili zelo ponosni nase, saj vzpon ni bil »mačji kašelj«.
Torej, prispeli smo na 386 metrov visok mestni grič, od koder smo, kjer je nekoč stal mariborski grad, uživali ob čudovitem pogledu na pobočja vinske trte ter še naprej na celotno mesto. Vrh okopa stoji klasicistična kapela iz leta 1821. Tam smo posneli skupinsko fotografijo, z zvoncem pozvonili »za srečo« in ob igri počakali na vrstnike s Tomšičeve, s katerimi smo nato nadaljevali pot do nam tako ljube gozdne jase, do katere vodi gozdna pot po vrhu nad Tremi ribniki. Na cilju smo iz nahrbtnikov vzeli malico in se okrepčali.
Sledila je igra z vrstniki. V gozdu je vedno zanimivo. Prisluhnemo zvokom iz narave, plezamo, plazimo, skačemo in se lovimo. Najbolj pa smo veseli, če naletimo na kakšno podrto deblo velikega drevesa, katerega moramo preplezati ali pa po njem hodimo in lovimo ravnotežje.
Časa smo imeli veliko, vendar pa vedno mine, zato smo se po eni uri odpravili nazaj proti vznožju Piramide in skozi Mestni park do Mestne občine Maribor, kjer smo počakali na avtobus, ki nas je odpeljal nazaj do Kamnice. V vrtcu nas je kosilo že čakalo.
Veseli in polni vtisov smo se še dolgo pogovarjali o naših doživetjih.
Zagotovo bomo Piramido še obiskali.
Otroci iz Modre sobe s Simono in Barbaro
