Lunina igralnica s Karin, Polono in Ano
Mamica parkira avtomobil pred vrtec in še preden ji uspe izstopiti iz avtomobila, deklica že kriči: “Mami, pridi že, greva.” Z velikim nahrbtnikom na hrbtu zdrvi skozi vrata, z nasmehom pozdravi vzgojiteljice in od močnega vznemirjenja kar pozabi na mamico, ki čaka na poljubček, saj bo njena punčka danes prvič prenočila v vrtcu.
Težko je na papir prenesti vse srečne poglede otrok, vse krike navdušenja ob večernem prihodu ter njihovo vzhičenost, da bodo danes skupaj s svojimi prijatelji, Karin, Polono in Ano, prenočili v vrtcu.
Ko smo se zvečer zbrali, smo se zunaj najprej lotili poslikave kamnov, nato pa smo vzgojiteljice nanje napisale kratka motivacijska sporočilca. Sledil je ples in igra otrok, potem pa sadna večerja.
Ob mraku smo pripravili naše svetilke in se odpravili na nočni pohod po Bresternici, zraven pa smo na različne točke odlagali naše kamne s sporočilci. Otroci so na pohodu z lučkami zelo uživali in ob glasnem petju pesmic skozi Bresternico, je bila deklica tako navdušena, da je na glas zaklicala: To je najboljši dan mojega življenja!
Po pohodu smo se preoblekli v pižame in umili zobe, nato pa je sledil pižama party, kjer so otroci kljub pozni uri noro plesali.
Pred spanjem je Karin doživeto prebrala pravljico, ki je otroke ponesla v spanec.
Zjutraj nas je po mirni noči zbudila budilka, otroci, nekateri še na pol speči, spet drugi popolnoma živahni, so počasi odhajali domov.
“Mami, zakaj si že prišla? Kdaj bomo spet spali v vrtcu?” so bila vprašanja otrok. Nekateri so staršem veselo pripovedovali, kako smo se imeli, spet drugi pa so samo povedali, da bo to ostala naša mala vrtčevska skrivnost.
Karin, Polona in jaz, smo bile kljub neudobnim ležiščem po odhodu otrok domov polne energije, vesele in navdušene, da smo našim otrokom omogočile to izkušnjo in jim obdobje vrtca popestrile s tako prijetno in zabavno nočitvijo v vrtcu.
Utrinek zapisala: Ana Studen
