V okviru projekta EPAS je Prva gimnazija Maribor izdala publikacijo – didaktični pripomoček za predšolske otroke z naslovom Z Eurokom spoznavam EU. Njihova šola namreč že vrsto let zelo uspešno sodeluje z okoliškimi vrtci v najrazličnejših nacionalnih in mednarodnih medgeneracijskih projektih (eTwinning, Beremo skupaj …). Slikanica je zasnovana s posebno skrbjo in poudarkom na prilagoditvi in izboru vsebin, ki bodo primerno nagovorile vrtčevske otroke. Avtorica ilustracij je dijakinja Aleksandra Mohorko, mentorici pa profesorici Sanja Šabeder Jaušovec in Metka Kostanjevec. Finančno jim je pri izdaji slikanice pomagala evropska poslanka Irena Joveva, ki je skupaj s profesorji in dijaki Prve gimnazije Maribor tudi obiskala naš vrtec Borisa Pečeta in omenjeno slikanico otrokom tudi podarila. Na ta dan je prav tako potekal pogovor med evropsko poslanko Ireno Jovevo ter otroci naše skupine. V igralnici smo pripravili didaktični kotiček na temo, stole smo postavili v krog in igralnica se je v hipu spremenila v pravi mali »parlament«. Evropska poslanka se je z otroki pogovarjala ter jim zastavljala vprašanja, ki so se navezovala na slikanico Z Evrokom spoznavam EU, med drugim: »Koliko držav je povezanih v Evropsko unijo? Ali poznate katero od teh? Ali ste v katero od teh že potovali? Kakšna je prednost potovanja v EU npr. prehajanje čez mejo (če gremo k sorodnikom, delat ali če gremo na morje …)? S katerim denarjem lahko plačujemo v EU? Ali imajo vse države EU eure? Ali so kovanci enaki v vseh državah EU? Kakšna je razlika? Zakaj? Kateri jezik govorimo mi? Kaj pa ostali, npr. Italijani, Španci, Francozi, Nemci, Avstrijci, Hrvati …? S katerim jezikom se največkrat sporazumevamo, ko gremo na potovanje v drugo državo? Ste že slišali za besedo parlament? Kaj tam počnemo, o čem odločamo? Kako vi poskrbite, da bi imeli v prihodnosti čist zrak, pitno vodo, dovolj elektrike …? In čisto za konec, katere so vaše (otrokove) pravice?« Otroci so odgovarjali na zastavljena vprašanja o EU in pokazali veliko znanja. Za konec smo zapeli pesem Otroci enega sveta in bili deležni stoječih ovacij. Vsi skupaj smo bili veseli, saj smo imeli čast spoznati evropsko poslanko Ireno Jovevo in preprosto »biti del te zgodbe.«
Matematika v predšolskem obdobju je lahko za otroke zelo zanimiva in je prijetna. Edini pravi način je – igra! Otrok skozi igro pridobiva matematične izkušnje. Se orientira najprej na svojem telesu (levo, desno), potem v prostoru in šele na to na listu. Pristopi so lahko zelo različni, najbolj priporočljivo je izkušenjsko učenje, sodelovalno učenje, medpredmetno povezovanje, didaktična igra, socialna igra, gibalne igre …
Z matematiko se otroci srečujejo na vsakem koraku, tako doma kot tudi v vrtcu. Njihovo življenje je polno matematičnih izkušenj. Na videz majhne in včasih nepomembne dejavnosti kot so potiskanje in vlečenje igrač, zlaganje različnih gradnikov, štetje otrok, urejanje, polnjenje in praznjenje posodic, primerjanje ter opisovanje okolja, poimenovanje oblik v prostoru in na prostem, merjenje z različnimi pripomočki itn.
Ugotovili smo da lahko dolžino merimo s koraki, palicami, kartoni, trakovi … pa vendar te dolžine niso zanesljive, zato smo spoznali bolj zanesljive pripomočke za merjenje dolžine. Uporabili smo šiviljski meter, šolska ravnila, žepni meter ter trakove blaga dolžine enega metra, s katerimi so merili večje površine, kot je igralnica, blazina, sedežna … manjše dolžine in tudi višino pa s šolskimi ravnili in šiviljskimi metri. Kot zanimivost sva otrokom povedali, da lahko s pomočjo rok, ki jih odročimo izmerimo svojo velikost. Prepričali smo se in izmerili dolžino med obema rokama otroka in dejansko izmerjeno dolžino otroka s stenskim metrom ter videli da trditev drži.
Dejavnost pa smo prenesli tudi na prosto, se postavili v ravno vrsto in vsi skupaj naredili 10 korakov, opazili smo da je vsak posebej prišel do različnega mesta. Naša ugotovitev je bila, da takšno merjenje ni zanesljivo, zato smo vzeli šiviljske metre in trakove blaga, ki so dolgi en meter in se podali dogodivščinam naproti. Otroci so merili dolžino peskovnika, višino in širino panja (štora) … in pri tem zelo uživali.
Otroci so matematiko uporabljali pri igri, skozi igro in jo tako spoznavali kot nekaj pozitivnega, prijetnega. Zato je izrednega pomena, da otrokom pomagamo razvijati tovrstno mišljenje in da iščemo povezavo med matematiko in vsakdanjim življenjem tako doma kot tudi v vrtcu. To igro imenujemo »strukturirana igra«, je načrtovana, vodena igra, ki ima učni cilj in je eden od najboljših načinov, kako majhne otroke naučimo česa novega. S tem, ko so se ob učenju skozi igro zabavali, smo pri otroku razvijali pozitiven odnos do matematike.
Otroci iz Mavrične skupine, Sončne dežele in Mojster Miha, smo se skupaj z vzgojitelji odpravili na Mariborsko policijsko postajo v Vošnjakovi ulici. Pred odhodom iz vrtca smo še obnovili cestno prometne predpise in se podali na pot.
Ko smo prispeli, nas je prijazno sprejel rajonski policist, ki nas je odpeljal v notranje prostore. Predstavil nam je dežurno službo in nam razložil, kaj je njihova naloga. Otroke je radovedno povprašal, če vedo, kakšna je oprema policista in jim odgovarjal na njihova vprašanja. Vprašal jih je tudi o prometnih pravilih in kako jih upoštevajo. Bil je zelo zadovoljen z odgovori.
Nato smo se po stopnicah spustili do sobe za pridržanje. Otroci so se posedli na posebne postelje in radovedno prisluhnili, za kakšne namene to sobo uporabljajo. Od tod smo se odpravili v zunanjo garažo, kjer imajo parkirana policijska vozila in motorje.
Pred izhodom iz garaže je bil parkiran policijski kombi, ki ga poznamo pod imenom »Marica«. Otroci so si ga lahko pogledali od znotraj, v skupinah po štiri, pa so se lahko posedli tudi v zadnji del kombija, ki je namenjen za prevoz nepridipravov. Policist je vklopil tudi sirene, ki so bile zelo glasne, vendar so bili otroci kljub temu navdušeni.
Na koncu smo se policistu zahvalili za prijazen sprejem in vse povedano, nato pa nas je ta pospremil do izhoda in nam zaželel varno pot v vrtec.
Tako kot se za »peti letni čas« spodobi, je tudi nas v našem vrtcu obiskal čisto pravi kurent. Vendar pa to ni bil tisti strašni kurent, ki ga v tem času srečamo na cesti, ampak zelo prijazen kurent, ki ima za povrh še zelo rad družbo otrok. Tako nas je obiskal v vseh oddelkih vrtca, kjer se nam je prijazno predstavil.
Oblečen je bil v zelo toplo ovčjo kožo, okrog pasu pa je imel velike in hkrati tudi zelo težke kravje zvonce. Na glavi je imel zelo veliko masko, prav tako iz ovčje kože, ki je bila ob straneh okrašena s perjem. Imel je zelo majhne oči, velik nos, kosmate brke, zelo dolg jezik in veliko zob iz belega fižola. Na vrhu maske so mu veselo plapolale papirnate rožice in dolgi pisani trakovi. Na nogah je imel oblečene gamaše rdeče barve, ker prihaja iz okolice Ptuja. V rokah pa je nosil palico, ki ji rečemo ježevka, saj ima na vrhu prave ježeve bodice. Še sreča, da ima ta kurent rad otroke in na ježevki ni imel pravih ježevih bodic, ampak samo imitirane bodice, tako da smo jih lahko pobožali prav vsi. Prav tako nam je dovolil, da smo lahko pozvonili na njegove težke zvonce. Za konec pa smo skupaj še veselo zaplesali in tako s plesom ter zvenenjem zvoncev preganjali zimo iz našega vrtca. V zahvalo za obisk in pomoč pri preganjanju mrzle zime, smo na koncu kurentu na njegovo ježevko pritrdili tudi nekaj robcev iz blaga.
V oddelku Mačje mesto smo mesec januar posvetili temi »NAŠE OSONČJE.« Uporabili smo različno strokovno literaturo, enciklopedije o vesolju, dinozavrih, različne revije, medije, knjige, diaprojektor, slikovne aplikacije na temo in druge pripomočke.
Vse se je začelo z vrečo presenečenja, v kateri se je skrival globus. Otroci so tipali in poskušali ugotoviti kaj se skriva v vreči. Odgovori otrok so bili: »je trdo, okroglo, planet, velika krogla, žoga, globus itn.« In imeli so prav.
Otroci so z navdušenjem poslušali vse o našem planetu Zemlji in sodelovali v pogovoru. Pogledali smo kje na globusu leži Slovenija in kje Nova Zelandija. Zakaj prav Nova Zelandija? Želeli smo preveriti kako daleč je šel dopustovat naš prijatelj Lan. Ugotovili smo, da je odpotoval zelo daleč. Prebrali smo, da je Naše Osončje sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezdaSonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega. In, da je Zemlja edini planet na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo. Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema. Predstavlja največji trdni planet in edini prostor v Vesolju, za katerega je znan obstoj življenja.
Zemlja se vrti okoli svoje osi 24 ur – en dan, okoli Sonca pa 365 dni – eno leto (z gibalno igro na prostem in v prostoru – Vrtenje planetov okoli Sonca smo otrokom pričarali nasmehe na obraz – vrteli smo se okoli svoje osi – vrtelo se nam je, zelo, a nič zato, vztrajali smo do konca, ker smo se pri tem zelo zabavali).
Sonce je Zemlji najbližja zvezda, je vrteča krogla žarečih plinov. Od nas je v povprečju oddaljen 150 milijonov kilometrov. S svojo prisotnostjo pa blagodejno vpliva na živež. Brez Sonca, ki nam daje svetlobo in toploto, življenja na Zemlji v takšni obliki, kot ga poznamo, danes ne bi bilo. Otroci so vse to in še več z zanimanjem poslušali, sodelovali v pogovoru, pristopili so k vsem ponujenim dejavnostim in si veliko zapolnili.
Neko sončno dopoldne smo izkoristili za pohod na hrib Piramido, ko smo prišli na vrh Piramide smo pogledali kje Sonce vzhaja in kje zahaja. Odročili smo roke, se orientirali in določili smer neba po vzhajajočem Soncu, torej vzhodne strani (otroci so ponovili skupaj z nama – sonce vzhaja na vzhodu, zahaja na zahodu, spredaj je sever, zadaj pa jug). Otrokom sva obljubile, da na naslednji pohod na hrib Piramido vzamemo kompas, s katerim se bomo prepričali ali smo pravilno označili strani neba.
Med drugim smo prebrali, da okrog Sonca kroži osem planetov (Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun). Merkur, kot najhitrejši med planeti, je dobil ime po rimskemu bogu trgovcev in popotnikov Merkurju. Kot ogenj ali kri rdečo barvo, značilno za planet Mars, so povezali z rimskim bogom vojne Marsom. Vrhovnemu rimskemu bogu Jupitru je bil posvečen najsvetlejši in največji planet. Planet Saturn je dobil ime po Jupitrovem očetu. Saturn je zaščitnik setve, bog poljedelstva, sadjarstva in vinogradništva. Lepo obsijan planet Venera je dobil ime po rimski boginji ljubezni Veneri.
Pa Luna … Luna naredi celoten krog okoli Zemlje in s tem skozi vse štiri faze – mene – v 29,5 dneh. Lunine mene si vedno sledijo v enakem vrstnem redu. Ko Luna kroži okoli Zemlje, izgleda kot se spreminja njena oblika. Vendar pa v bistvu zgolj gledamo različne dele razsvetljene polovice Lune. Tako oblika Lune prehaja od polne Lune, ko vidimo njen celotni osvetljeni del (Zemlja se takrat nahaja med Soncem in Luno) do prazne Lune, ko vidimo zgolj njen neosvetljeni del in izgleda, kot da je ni – v tem primeru se Luna nahaja med Zemljo in Soncem.. Da je bilo otrokom bolj jasno, smo Luno opazovali na nebu in kot zanimivost sem otrokom povedala, da si bodo najbolj zapolnili kaj se dogaja z Luno, ko bodo na nebu videli Luno v obliki črke D – se Luna »debeli« in v obliki črke C– Luna »crkuje«. Bilo jim je smešno, a so si to najbolj zapolnili.
K načrtovanim dejavnostim so otroci z veseljem pristopili, z raznolikim poustvarjanjem pa ponotranjili videno in slišano. Nastalo je veliko likovnih izdelkov, ki krasijo našo garderobo in oddelek. Med drugim raketa, s katero bomo »poleteli« na Luno, ki je naš naravni satelit.Da pa bi lahko »poleteli« na Luno, smo si izdelali »skafandre« zaščitne čelade. Otroke je bilo lepo opazovati, s kakšno vnemo in navdušenjem so se lotili dela. Nastali so čudoviti izdelki, ki smo jih izobesili ter razstavili v našem oddelku in garderobi. Naša igralnica je tako počasi dobivala novo podobo, podobo »našega osončja.«
Tudi na dinozavre nismo pozabili. Živeli so pred več kot 65 milijoni let. V mrazu in temi, ki sta sledili udarcu asteroida, jim je hitro zmanjkalo hrane, zaradi česar so bile možnosti preživetja dinozavrov majhne. Delci žvepla so zaustavljali sončne žarke, ohladili ozračje in omejili rast rastlin. To je naposled privedlo do izumrtja dinozavrov, ki so živeli na Zemlji 150 milijonov let. Dinozavri naj bi, kot so ugotovili raziskovalci, izumrli hitro, torej v nekaj tednih ali mesecih. A za naše otroke bodo vedno živeli, saj jih obožujejo. Veliko aktivnosti smo izvedli tudi na to temo: sestavljali smo sestavljanke dinozavrov, okostja, se igrali z dinozavri, kinetičnim peskom, prebirali smo enciklopedije, poslušali zgodbe o dinozavrih, se o njih pogovarjali, pripovedovali ter iz gipsa izkopali okostje tiranozavra itn.
Vsak dan smo z otroško jogo na temo – našega osončja ponazorili vsa nebesna telesa, se umirili ter bili pripravljeni na nove aktivnosti.
Našo temo smo povezali tudi s Snaginim projektom »TEKSTILNI ODPADKI SO IZ MODE«. »Saj se zavedamo, da so oblačila nekaj, kar potrebujemo in nas spremljajo vsak dan, celo življenje. Imamo občutek sreče ob nakupu in ne pomislimo kako obremenjujoče je to za naše okolje, za naš planet Zemljo– v primeru napačnega ravnanja po uporabi. Zato je pomembno, da skušamo nadgraditi razmišljanja o oblačilih in postopoma spreminjamo naše navade.« Pomembno je da med otroci v polni meri zaživi miselnost, da vsi tekstilni odpadki NISO iz mode. Da je pomembno, da jih po nepotrebnem ne zavržemo in s tem skupaj ukrepamo za zmanjšanje tekstilnih odpadkov. Tako smo v vrtcu pripravili »IZMENJEVALNICO OTROŠKIH OBLAČIL« ter k projektu povabili starše otrok. V imenu strokovnih delavcev v atriju se staršem iskreno zahvaljujem za sodelovanje pri projektu in vse skupaj vabim na »IZMENJEVALNICO OTROŠKIH OBLAČIL«, ki bo zaživela, 23.1.2023.
Za piko na i, si bomo v bližnji prihodnosti »naše osončje« ogledali skozi teleskop. 🙂
