Namen projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je osveščati ljudi o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, osveščanje o lokalno pridelanih živilih, seznanjanje o pomembnosti domačega kmetijstva in čebelarstva.
Pobudo zanj je dala Čebelarska zveza Slovenije s sloganom: »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih.« Akcija je obrodila sadove in Tradicionalni slovenski zajtrk je postal projekt stalnica, ki je vsako leto meseca novembra vpeljan v vrtce in šole.
V skupini Pedenjped smo se na temo Tradicionalni slovenski zajtrk ves teden pogovarjali o zdravem prehranjevanju in izvajali v ta namen različne aktivnosti. V petek, 18. novembra smo Tradicionalni slovenski zajtrk tudi praznično obeležili.
Aktivnosti na temo zdravega prehranjevanja:
1. Pogovor o koristnosti uživanja sadja in zelenjave za naše telo
Pogovarjali smo se o različnih vrstah sadja in zelenjave ter o njihovemu pomenu za naše zdravje. Ugotovili smo, da imata sadje in zelenjava veliko vitaminov, mineralov in vlaknin, ki pripomorejo k temu, da ostanemo zdravi in vitalni. Željeno je, da pojemo čim več lokalno pridelanih živil, saj domači pridelki hitreje prispejo do trgovine, so bolj sveži, so brez konzervansov in posledično tega tudi bolj zdravi.
Med pogovorom o sadju in njegovih koristnih učinkih sem otroke spomnila na star slovenski pregovor, ki pravi: »Eno jabolko na dan odžene vsakega zdravnika vstran.« Jabolko je namreč že od nekdaj pri otrocih najbolj priljubljeno sadje in je v preteklosti marsikdaj nadomeščalo sladico, njegova čudežna moč pa je bila opevana že v mnogih pravljicah. Spomnimo se samo Sneguljčice, ki se ni mogla upreti sočnemu rdečemu sadežu, ali bolnega očeta, ki je svoje tri sinove poslal iskat Zdravilno jabolko za svojo ozdravitev.
Na temo sadja in zelenjave smo si pripravili še sadno solato, sadje in zelenjavo pa smo tudi kaširali.
K nam smo povabili prababico dečka, ki je v naši skupini. Pripovedovala nam je o življenju nekoč. Najbolj so mi ostale v spominu njene besede, ko je dejala: »Če najdeš kruh, poberi ga in poljubi ga.« Povedala je, da so v njenih časih veliko bolj spoštovali kruh kakor danes in da ga je znala speči že kot 13-letna deklica. Z njeno pomočjo smo si spekli žemljice in prav slastne so bile. Obiskali smo še Pekarno Sonce, kjer smo si ogledali različne vrste pekovskih izdelkov in se pogostili z rogljički.
4. Obisk čebelarja
Na naše povabilo se je odzval tudi čebelar, ki je prišel k nam v vrtec. Povedal nam je nekaj zanimivosti o čebelah in koliko truda je potrebno, da pride med na našo mizo. Otroci so med z veseljem okušali in se med seboj pogovarjali o tem, kateri jim je bolj všeč – akacijev, cvetlični, lipov, gozdni, kostanjev … Vsi pa so se strinjali, da so bili medenjaki odlični. Otroci, ki so bili še polni prijetnih vtisov, so ob odhodu v igralnico prepevali pesem Čebelar, si sladko oblizovali prste in si še sami ustvarili svoj panj s čebelicami.
5. Obisk muzeja NOB – delavnica Čez stari trgovski pult
Ko smo prestopili prag muzeja, smo se vrnili v stare čase, ko so trgovci še tehtali moko in sladkor na starih tehtnicah, kupci pa plačevali s starimi kovanci in bankovci imenovani dinarji. Spoznali smo izdelke, ki so nastajali nekoč v mariborskih tovarnah – prašek Mixal, Zlatorogovo terpentinsko milo, Podravkina marmelada … Včasih niso poznali plastičnih vrečk, blago so dali v kovinske posode ali v vrečke iz blaga, ki so jih prinesli kupci od doma.
6. Izlet na Kmetijo Hecl
V vrtcu smo se veliko pogovarjali o tem, kako nastane mleko in mlečni izdelki. Najboljše se otroci naučijo iz neposrednih izkušenj, zato smo se odpravili na vlak in obiskali Kmetijo Hecl.
7. Tradicionalni slovenski zajtrk
Za tradicionalni slovenski zajtrk smo si pogrnili mize z belimi in modrimi prti. Vsak otrok si je naredil svoj pogrinjek, ki je bil rumene barve, na njem pa so bile narisane čebelice. Ob siju svečk smo z veseljem jedli okusen domač kruh, z maslom in medom, pili mleko in se na koncu posladkali še z jabolki. Ves čas zajtrka nas je spremljala pesem Čebelar. Otroci si jo prepevajo še sedaj, saj jim je zelo prirasla k srcu.
Ker smo Pedenjpedi zelo radovedni in znanja željni se bomo spomladi z avtobusom odpeljali še na kmetijo Skok, kjer bomo raziskovali, od kod prihajajo jabolka in drugo sadje.
Lepo vas pozdravljajo tradicionalno razpoloženi Pedenjpedi z Darjo, Ksenijo in Barbaro.
V ponedeljek, 14. 11. 2022, sta nas obiskala gospod Maks Selinšek, otroci so ga spoznali kot čebelarja Maksa, in gospa Suzana Selinšek Zdravkovič.
V jutranjem krogu smo z otroki govorili o medu, od kod prihaja in kdo ga nabira.
Obiska g. Maksa in ga. Suzane smo se razveselile kar tri igralnice, in sicer Maček Muri, Mali princ in Pedenjped. Pričakala sta nas v telovadnici vrtca na Tomšičevi.
S seboj sta imela veliko stvari, ki so pritegnile naše poglede. Prinesla sta lesen panj, ki je imel v notranjosti satnike, narisano satovje in čebele, različne vrste medu in oblačila čebelarjev, s katerimi se zavarujejo pred piki. Po predstavitvi panja in dela čebelic smo lahko poskusili različne vrste medu: lipov, smrekov, kostanjev, gozdni, kremni, cvetlični in akacijev med.
Po sladki degustaciji je sledila predstavitev čebelarjevih oblačil. Za predstavitev sta se javila dva otroka, deček in deklica, in nam predstavila osnove.
Spoznali smo, da je oprema nujna pri stiku s čebelami v čebelnjaku, prav tako pa, da nam čebela ne bo naredila ničesar, če smo mirni in ne »mahamo« z rokami po zraku.
G. Maksu in ga. Suzani se zahvaljujemo za prijaznost in lepo preživet dan.
Otrokovo življenje je polno matematičnih izkušenj, otroci razvijajo matematično mišljenje ter doživljajo matematiko kot prijetno izkušnjo. Otrok matematiko uporablja pri igri, skozi igro in jo tako spoznava kot nekaj pozitivnega, prijetnega. In tako smo se v ponedeljek, 21. novembra 2022, naša skupina Mačje mesto odzvali povabilu Prve gimnazije Maribor, da skupaj z dijaki 2. e oddelka pri matematiki raziskujemo različne poliedre, geometrijska telesa, ki jih omejujejo pravilni liki. V mešanih skupinah so otroci in dijaki reševali sprva preproste poliedre, potem pa tudi precej bolj kompleksne (četverec – tetraeder, kocka, osmerec – oktaeder, dvanajsterec – dodekaeder, dvajseterec – ikozaeder, prisekani dvajseterec, odsekana kocka…). Otroci so s pomočjo gradnikov kompleta izobraževalne igrače Polydron sestavljali poliedre, dijaki pa so preštevali robove, ploskve in oglišča ter določali konfiguracijo oglišč. Z znanjem sestavljanja poliedrov so otroci navdušili gostitelje. Bili so presenečeni nad njihovim razmišljanjem in predvsem sodelovanjem, ki so ga otroci pokazali pri sestavljanju poliedrov. Eden izmed komentarjev dijakov se je glasil: »Ko sem jaz hodil v vrtec nisem vedel kaj je kocka, kaj šele da bi jo znal sestaviti.«
Po mesecu marcu, ko smo se v Sončni deželi, veliko pogovarjali o družini, družinskih vrednotah, spoštovanju, medsebojni pomoči, ljubezni ter prijateljstvu nas je mesec april popeljal k pogovoru o našem Planetu Zemlji. Prav tako smo veliko govorili o medsebojnem spoštovanju in pomoči. Vendar smo v mesecu aprilu veliko več pozornosti namenili spoštovanju in pomoči našemu Planetu Zemlji.
Pridružili smo se čistilni akciji »Očistimo okolje«. Odpravili smo se po poti na Piramido, kjer se otroci Sončne dežele z vzgojiteljicama najraje zadržujemo. Vsakodnevna pot v naravo nas namreč največkrat popelje ravno na Piramido in gozd pod njo. Pobrali smo veliko smeti in bili zelo presenečeni, da smo v naravi, v kateri se najraje igramo in učimo, našli in pobrali veliko količino odpadkov.
V sklopu projekta »Trajnostna mobilnost« smo namenili veliko pozornost gibanju in vplivom izpušnih plinov (ki jih povzročajo avtomobili), na naš Planet. Ugotovili, da je za naše okolje in naš Planet, najbolje, da se na pot, kadar je le mogoče odpravimo peš, s kolesom ali javnim prevozom. Tako ohranjamo naš Planet Zemljo čistejšo in s tem seveda naše zdravje.
Ko smo se pogovarjali o delu, ki smo ga opravili v zadnjih dveh mesecih, sva vzgojiteljici in otroci Sončne dežele ugotovili , da smo se ogromno pogovarjali o ljubezni, radosti, pomoči, spoštovanju, prijateljstvu in še bi lahko naštevala. To ljubezen , spoštovanje, radost, pomoč…smo namenjali v prvi vrsti svoji mami, očetu, skratka vsem, ki jih imamo radi. Hkrati pa smo vso to ljubezen, spoštovanje in pomoč namenili našemu Planetu s tem, da smo poskrbeli za okolje v katerem živimo.
Vse to nam ni bilo dovolj, saj smo vedeli, da lahko naredimo še veliko več. Odločili smo se, da vso naše znanje še nadgradimo.
Zato smo se odločili, da se pridružimo svetovnemu projektu »Rešimo Prst« (#SaveSoil).
Projekt smo podrobneje raziskali in ugotovili, da projekt Rešimo Prst poteka v sodelovanju s Konvencijo Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji. Pobudnik projekta je Sadhguru pesnik in avtor, ki prihaja iz Indije.
Najprej smo prebrali kar nekaj knjig na temo Gozd, Travnik, Zemlja- Prst in kaj hitro ugotovili, da Prst z veliko začetnico pomeni zemlja, v katero lahko posejemo ali posadimo semena ali sadike, ki so zelo pomembna , saj od njih dobimo hrano in čist zrak. V Prsti živi ogromno živali, ki so prav tako potrebne za rast in razvoj rastlin.
Spoznali smo, da je veliko ljudi po svetu lačnih in brez domov, ter osnovnih življenjskih potrebščin. Kar je vse posledica nerodovitnosti naše prsti, za katero smo odgovorni zgolj ljudje s tem ko odlagamo odpadke v naravo, zemljo oziroma prst škropimo s pesticidi, v zrak spuščamo razne pline iz tovarn in prevoznih sredstev…
Prst po vsem svetu je iz dneva v dan manj sposobna vzdrževati življenje- postaja nerodovitna. Izgublja sposobnost shranjevanja vode, postaja zastrupljena in se spreminja v puščavo.
S pomočjo projekta » Rešimo Prst » smo spoznali, da lahko naša tla ozdravimo. In sicer tako, da jo kmetje negujejo z organskimi snovmi in živalskimi odpadki. Številni kmetje že uživajo koristi te rešitve. To se mora zgoditi po vsem svetu. Mi pa se moramo odreči nepotrebnim razvadam, kot so vožnja z avtomobilom do bližnje trgovine, odlaganju smeti v naravo in še veliko stvari bi lahko našteli.
Otroci Sončne dežele z vzgojiteljicama smo v ta namen, da bi starše in ostale obiskovalce našega vrtca seznanili s težavo, s katero se nevede srečujemo vsi, pripravili plakat, izdelke s katerimi ponazarjamo naš Planet Zemljo ter živali, ki živijo v Prsti (deževnike) ter jih razstavili na oglasni deski pred igralnico Sončna dežela.
Sončna dežela z vzgojiteljicama Simono Nerat in Anito Arnečič.
V predšolskem obdobju je pomembna knjižna vzgoja v celoti (knjižna, književna, knjižnična), zato otrokom poleg leposlovne literature, enakovredno nudimo tudi poučno literaturo ter sodelujemo v knjižnem projektu “POTOBRALKA”. Otroci, ki se s knjigo srečujejo že v zgodnjem otroštvu, so na dobri poti in bodo kot odrasli, naprej širili kulturo branja. Starše vzpodbujamo k družinskemu branju, jih obveščamo, kako pomembno je branje za duševno zdravje in razvoj otroka ter s tem dober vpliv tudi na njih same. Glasno branje, pogovor z otrokom in čas ki ga preživijo skupaj, so nenadomestljivi.
»POTOBRALKA« v naši skupini potuje na pot vsak teden. V vrtčevski knjižnici, kjer si trije otroci izberejo knjigo, pazimo na kulturo vedenja – smo tiho, knjigo, ki pogledamo in je ne izberemo vrnemo vedno na isto mesto. Otroke ves čas učimo, da s knjigami ravnajo lepo in spoštljivo. Po enem tednu otroci prinesejo »POTOBRALKO« nazaj v vrtec, kjer pred skupino samozavestno pripovedujejo vsebino knjige. Otroci z branjem pravljic, zgodb, pesmi in deklamacij krepijo besedni zaklad, se srečujejo z besednimi zvezami, ki v vsakdanjem govoru ne obstajajo, se učijo vživljati v knjižne junake in razmišljati skozi oči drugih … Vse to pa je zanje neprecenljiv trening za empatijo in mišljenje za vse življenje.