Strokovne delavke pritličja smo skupaj z otroki in v sodelovanju s starši (ki so nam vestno prinesli slastno grozdje) pripravili pravo trgatev. Grozdje je sicer na hitro zraslo na naši ograji, pa nas to sploh ni motilo. Klopotec nam je glasno odganjal ptice, da je več grozdja ostalo za nas. Še sonce nas je prišlo radovedno pozdraviti in preveriti, kaj se pri nas dogaja. Mi pa smo se lotili dela. Najprej smo grozdje nabrali, ga naložili v brento in nato stiskali, da je iz njega pritekel slasten grozdni sok. Zraven smo si, kot se za trgatev spodobi, zapeli in zaplesali ob primerni glasbi. In kaj so nam povedali otroci?
Všeč mi je bilo, da smo tak stiskali grozdje. (Aleks)
Da smo stiskali grozdje. (Nikolaj)
Ko smo pili sok. (Ela)
Meni je bil tak sok všeč. (Nik)
Ko smo napravili sok. (Dino)
Da smo nabirali grozdje. (Luka)
Meni je bilo všeč, da smo delali sok. (Kevin)
Ko smo stiskali grozdje. (Iva)
Meni je pa bilo všeč, da smo ga potem tudi poskusli. (Teo)
Ko mi je Vesna dala ono zeleno vrečko, ko jo je Ela previsoko vrgla prek ograje. (Ula)
V igralnici Pedenjped so dinozavri oživeli. Povabili smo jih v našo igralnico in jih preko igrač, knjig, plakatov zelo dobro spoznali. Naučili smo se, da so živeli veliiiiiikooooo let nazaj. Da so obstajali rastlinojedi in mesojedi dinozavri. Mesojedi dinozavri so imeli zelo velike, ostre, nekateri zelo tanke iin močne zobe. Nekateri rastlinojedi dinozavri so poleg listja jedli tudi kamne, da so hrano lažje zmleli. Nekateri so bili pravi velikani. Najdaljši med njimi bi naj bil DIPLODOK, dolg je bil kot trije avtobusi. TRICERATOPS je bil težak kot 2 avtomobila. STEGOZAVER je bil zelo počasen, na repu pa je imel 4 strupene bodice. PTERANODONT bi naj bil največje bitje, ki je kadarkoli letelo po zraku. ANKILOZAVER je imel ogromen rep in oklep, ki ga je ščitil pred drugimi dinozavri. BRAHIOZAVER je imel močno srce, ki je poganjalo kri po njegovem dolgem vratu do glave. TIRANOZAVER je bil s svojimi močnimi ostrimi zobmi kralj med dinozavri. Obstajali so veliki in majhni dinozavri. Dinozavri, ki so hodili po zemlji, leteli po zraku in plavali v vodi. Izumrli so verjetno zaradi velikega asteroida, ki je padel na zemljo, ali pa mogoče zaradi vulkanov, ki so bruhali lavo. Vse to in še več smo se naučili iz knjig, ki so jih otroci prinesli v vrtec. Igrali smo se spomin, ugibali in tipali smo kaj se je vsak dan skrivalo v naši čarobni vreči, naučili smo se tudi nove besede – arheolog, paleontolog, fosil. Tudi sami smo izdelali svoje fosile in jih nato kot čisto pravi arheologi s čopiči iskali v pesku. Izdelali smo svoj plastelin in tudi v plastelinu puščali odtise – fosile stopinj dinozavrov, ali pa kar fosile celih dinozavrov. Izdelali smo vsak svojega dinozavra, okna igralnice so postala prav strašna z bruhajočim vulkanom, tiranozavrom in brahiozavrom. Izdelali smo velikega triceratopsa, ki nam dela družbo v igralnici. Vse skupaj pa smo zaključili tako, kot so verjetno zaključili tudi dinozavri. Z eksperimentom – izbruhom vulkana. In tako so tudi dinozavri v naši igralnici izumrli. Mi pa smo se podali novim dogodivščinam naproti.
Pokrajinski muzej Maribor je v sodelovanju z Vrtcem Ivana Glinška v letošnjem letu razpisal likovni natečaj Velike stvaritve malih mojstrov – Časovni stroj. Na razpisan natečaj so se z likovnimi deli odzvali tudi otroci iz Vrtca Borisa Pečeta.
Strokovna komisija je prispela likovna dela ocenila in izbrala najboljša. Na odprtju razstave, ki je bila v torek, 7. maja ob 17. uri v Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja Maribor so bila izbrana tudi štiri likovna dela naših otrok, eno izmed njih je dobilo še posebno nagrado. Čestitke mladim likovnim ustvarjalcem – Juliji, Milici, Stašu in Jakobu!
Otroci so skozi različne dejavnosti spoznavali izkušnje o čistem okolju ter skrbi za ohranjanje le tega. Seznanjeni so bili, da so odpadki in onesnaževanje sveta – Zemlje vedno večji problem. V otrocih sva vzbudili zavedanje in skrb za naše okolje, jim priučili navade, ki bodo posledično vplivale na kvaliteto življenja. Skozi različne aktivnosti, smo zajeli vsa področja dejavnosti ter se ob povabilu Mestne občine Maribor udeležili čistilne akcije, ki že šesto leto poteka v okviru projekta Izboljšajmo Maribor.
Starše smo povabili k sodelovanju in jih prosili, da v petek, 5. 4. 2024, otroke ustrezno zaščitijo s primerno obutvijo in z rokavicami zaradi varovanja pred nevarnimi odpadki, ki jih bodo našli v naravi.. Izbrali smo traso vrtec – gozd pod Piramido – razgledna sprehajalna pot, ki nas je vodila med vinogradi nad hišami ob vznožju Piramide, skozi drevored in nazaj proti vrtcu. Med potjo smo pobirali odpadke, med njimi PVC vrečke, embalažo, slamice, papirnate robčke, omote od različnih sladkarij, zamaške, plastenke … in vsega skupaj je bilo za pol velike črne vreče.
Veseli, da smo opravili čistilno akcijo, a hkrati žalostni ob pogledu na vse te smeti, smo se vrnili v vrtec. Smeti smo odvrgli v črn zabojnik z mešanimi komunalnimi odpadki ter se odpravili na zasluženo malico. Še prej smo sneli rokavice, sezuli škornje ter si z milom temeljito umili roke.
Empatija je sposobnost zaznavanja ter razumevanja drugih ljudi, prepoznavanja njihovih misli in čutenja. Povezana je s čustvi in s sočutjem, ki ga imamo do drugih ljudi, rastlin, živali in lastnine.
Pri otrocih starosti 2–3 leta smo v začetku šolskega leta opazili, da so njihova čustva kratkotrajna, večkrat so se spreminjala glede na različne situacije, v katerih so se znašli. Otroci so hitro prehajali iz enega čustvenega stanja v drugega. Čustva so izražali nezadržno takoj, in sicer bolj vedenjsko kot besedno. Ob jokajočem otroku so pričeli tudi sami jokati, saj so se v takšni situaciji počutili neprijetno. Izhajali so iz sebe, svojih potreb in še niso bili dovzetni za potrebe drugih, kar označujemo kot obdobje egocentrizma. Ugodje so doživljali predvsem takrat, ko smo se jim posvečali, jih pestovali in jim govorili tolažilne besede. Pomirjale so jih tudi igrače od doma, s katerimi so se večino časa igrali. V tem času so iskali zaupanje odraslih oseb, ki so bile v njihovi bližini.
Ob zaključku koledarskega leta 2023 je bilo pri štirimesečnem spremljanju otrok opaziti napredovanje v kognitivnem, govornem, emocionalnem in socialnem razvoju. Že od meseca septembra smo se z otroki veliko pogovarjali o čustvih in občutjih, jih opisovali ter jim predstavili določene vzorce in strategije za prepoznavanje le-teh. Otroci so prepoznavali čustva, razvijali empatijo in socialne spretnosti preko bibarij, zgodb in likovnega ustvarjanja. Sedaj otroci skozi pogovor že izražajo svoje prijetne in neprijetne situacije, predvsem čustva veselja in žalosti. Nekaj otrok se že odziva na čustveno reakcijo vrstnikov. Sprašujejo na primer zakaj otrok joče, nekateri jokajočega otroka objemajo in tolažijo. Otroci si med seboj pomagajo tudi pri oblačenju in obuvanju ter nudenju druge pomoči. Opazili smo tudi razlike v igri. Najprej je bila pri otrocih videna vzporedna igra, ki pa se je med letom spremenila. Otroci so že začeli svojo igro deliti z vrstniki in se za kratek čas že poigrajo skupaj. Med samo igro si med seboj izmenjavajo igrače in komunicirajo. Pogosto je zaznana simbolna igra, igra pretvarjanja in igra vlog. Tako deklice kot dečki radi likovno ustvarjajo, poslušajo zgodbe in obožujejo skupinske igre, ki jih vodi odrasla oseba. Na začetku so bili samo opazovalci, sedaj pa jih že večina sodeluje ter posnema odraslo osebo v njenem govoru in gibanju. Otroci se v tem obdobju navajajo še na osebno higieno in odvajanje od pleničk. Za počitek še vedno potrebujejo ninico ali pa igračko od doma, ki jim nudi varnost. Navajeni so se že na stalne odrasle osebe na oddelku in jim vsaka sprememba kadra predstavljala čustveno vznemirjanje. Strokovni delavci v vrtcih se zavedamo, da je vsak otrok individum zase in da pri njihovem razvoju ni univerzalnega recepta, ki bi bil pisan na kožo vsem. Zavedati se moramo, da bodo otroci uspešni, če bodo čustveno srečni. Takrat bodo znali delili svojo srečo tudi z drugimi. Njihov krog prijateljev se bo večal in njihovo znanje se bo bogatilo. Članek je povzet iz moje raziskovalne naloge Empatija pri otrocih, ki je objavljen v strokovni reviji Realka februarja 2024.
V skupini Pike poke smo vzpostavili iniciativo izmenjave oblačil in obutve. Naš namen, spodbujanje trajnostnega ravnanja in zmanjševanje odpadkov, ima izjemno pozitiven vpliv na okolje in vzgojo otrok v okoljsko ozaveščene posameznike. Sodelovanje z EKO trgovino Zelena japka in »Kotičkom ponovne uporabe« dodatno krepi naše prizadevanje za trajnostno ravnanje.
Leseni zaboji za odlaganje oblačil iz EKO trgovine predstavljajo odlično rešitev za organizacijo izmenjave. Prav tako sodelujemo s podjetjem Snaga d.o.o. za recikliranje oblačil ob koncu projekta. To je zagotovilo, da bodo tudi nepotrebna oblačila ustrezno reciklirana, s čimer bo zmanjšana obremenitev okolja.
Vključevanje otrok in njihovo spodbujanje k sodelovanju pri izmenjavi oblačil je odličen način za poučevanje konceptov trajnostne potrošnje in zmanjševanja odpadkov. S tem prispevamo k njihovemu razumevanju pomembnosti varovanja okolja ter jih učimo odgovornega ravnanja s potrošniškimi dobrinami. To je ključno za oblikovanje okoljsko ozaveščene generacije.
Zelo pomembna pri oblikovanju okoljske ozaveščenosti otrok je vloga staršev. Sodelovanje staršev pri takšnih dejavnostih ne le krepi skupnost vrtca, ampak tudi spodbuja trajnostne prakse v domačem okolju. S tem se ustvarja trajna ozaveščenost in pozitivne navade v vsakdanjem življenju otrok.
Izmenjava oblačil in obutve prispeva k trajnostnemu razmišljanju in ravnanju v naši skupnosti.
Zahvala vsem, ki sodelujete in boste sodelovali.
Vabljeni na izmenjavo oblačil v predprostoru skupine Pike poke v atrijskem delu vrtca.